15. april 2024 – V okviru projekta Razvoj kompetenc z ekspertnim sistemom za podporo odločanju v visokošolskem izobraževanju(RESPO-VI) je v Ljubljani potekala zaključna konferenca. Projekt, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, izboljšuje kompetence STEM študentov (STEM – Science, Technology, Engineering and Mathematics) ob uporabi aplikacije RESPO-VI ter usposablja izobraževalno osebje za spremljanje razvoja kompetenc pri študentih.
V uvodnih nagovorih so prof. dr. Milena Horvat, dekanja Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, dr. Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka z Ministrstva za digitalno preobrazbo in Jadranka Plut, vodja Nosilca programa na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, poudarile pomen vlaganja v človeške vire v času hitro napredujoče se družbe in digitalnih tehnologij.
V nadaljevanju sta prof. dr. Aleksander Zidanšek z Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, ki nastopa v vlogi nosilca projekta in dr. Bojan Cestnik, predstavnik projektnega partnerja Temida d.o.o., izpostavila ključne rezultate projekta, s poudarkom na spletni aplikaciji RESPO-VI in 10 opredeljenih kompetencah STEM študentov.
Konferenca se je zaključila z okroglo mizo, na kateri so prof. dr. Aleksander Zidanšek, dr. Bojan Cestnik, Darko Kovačič, predstavnik projektnega partnerja Mednarodnega instituta za implementacijo trajnostnega razvoja – MIITR iz Maribora in na daljavo še dr. Alenka Temeljotov-Salaj s sodelavkama s strani projektnega partnerja z Norveške, Norwegian University of Science and Technology, govorili o prihodnjih trendih s področja izobraževalnih tehnik in razvoja kariere v visokošolskem izobraževanju ter poudarili pomen usmerjanja študentov za njihov boljši napredek in delo. Spletna aplikacija RESPO-VI to omogoča, ključno je tudi izobraževanje profesorjev za njeno optimalno uporabo.
15. april 2024 – V Ljubljani je potekala zaključna konferenca projekta Podpora strokovnim delavcem v izobraževanju in zaposlovanju na področju avtizma (VIS A VIS), ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma.
Uvodni pozdrav na konferenci Podpora strokovnim delavcem v izobraževanju in zaposlovanju na področju avtizma je podala vodja projekta, Sabina Korošec Zavšek z Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije, ki je v svojem govoru poudarila pomembnost “vzpostavitve učinkovitega modela podpore vsem deležnikom na vseh ravneh izobraževanja in zaposlovanja za izboljšanje pogojev poučevanja in zaposljivosti oseb z avtizmom”.
Mag. Marko Koprivc, državni sekretar, pristojen za kohezijsko politiko, je v uvodnem govoru poudaril, “da je pomoč osebam z avtizmom na ravni države žal pomanjkljiva, zato projekt VIS A VIS vzpostavlja model povezovanja deležnikov na lokalni in nacionalni ravni ter povečuje kompetence učiteljev, izvajalcev usposabljanj in oblikovalcev politik“. V nadaljevanju je izpostavil, “da je za dvig kvalitete življenja in vključujočo družbo treba zagotoviti socialno in ekonomsko enakost vseh posameznikov. S tovrstnim projektom verjamemo, da smo opolnomočili tako strokovne delavce kot osebe z avtizmom in odprli možnosti integracije v skupnost.”
Na današnji zaključni konferenci so projektni partnerji predstavili svojo vlogo v projektu in dosežke projekta. V okviru projekta so opravili raziskavo na področju pogostosti avtizma v Sloveniji, prvo tovrstno pri nas. Eden od ciljev je bil pridobiti podatke o številu oseb z avtizmom glede na starost, spol in regijo bivanja. Izvedli so tudi raziskavo o potrebah strokovnih delavcev, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, po dodatnih znanjih s področja avtizma. Na podlagi rezultatov in ob podpori norveškega partnerja so razvili nove prakse poučevanja in učenja za delo in življenje oseb z avtizmom.
V drugem delu dogodka je potekala okrogla miza, na kateri so skozi izkušnje in primere dobre prakse naslovili področje zaposlovanja oseb z avtizmom. Na okrogli mizi so sodelovali Franci Pliberšek, direktor podjetja MIK, d. o. o., ki je skozi pogovor predstavil svojo izkušnjo v vlogi delodajalca, ter Olav Helland in Luka Tešić, posameznika z avtizmom, ki sta predstavila svojo izkušnjo ob zaposlitvi. Pogovor sta moderirali Ksenija Bratuš Albreht in Barbara Zupančič z Zavoda za rehabilitacijo in izobraževanje Šentprima.
Sledila je predstavitev Priročnika za delo z osebami z avtizmom od predšolske vzgoje do zaposlitve, v katerem so vsebine, namenjene strokovnim delavcem v predšolski vzgoji, osnovnošolskem izobraževanju, višjem strokovnem in visokošolskem izobraževanju. V priročniku je zajet tudi sklop, ki naslavlja duševno zdravje pedagoških delavcev, in sklop, namenjen podpori delodajalcem pri zaposlovanju oseb z avtizmom.
Barbara Zupančič, univ. dipl. psih., iz zavoda Šentprima je sklenila konferenco s predavanjem z naslovom Nezavedna pristranost, v katerem je izpostavila predvsem različne vrste predsodkov in (ne)zavednih diskriminacij.
V projektu sodelujejo Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije kot nosilec projekta ter projektni partnerji Šentprima – zavod za rehabilitacijo in izobraževanje, Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor, OŠ Kozara Nova Gorica, MIK, d. o. o., in norveški Fjæran-Granum’s Top Competence Service.
12. aprila 2024 – Na Ravnah na Koroškem je potekal zaključni dogodek projekta Koroška mreža podpornega okolja za mlade (KOR-NET), ki je sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma. Projekt, ki je v prvi vrsti namenjen mladim, se zavzema za večjo podporo, boljšo izobrazbo in vključujoče socialno okolje preko enake dostopnosti mladih do IKT storitev v koroški regiji.
S srečanjem, ki so ga spremljale poučne delavnice za mladino in okrogla miza z različnimi deležniki državnega ter regionalnega mladinskega sektorja, je projektna ekipa zaokrožila dobri dve leti dela na projektu. Javnosti so tudi predstavili zbornik dobrih praks na področju mladinskega dela »Model aktivne participacije: skupnost za mlade, mladi za skupnost«.
Model aktivne participacije: učimo se od najboljših
Rdeča nit zaključnega dogodka je bila prihodnost mladinskega dela na Koroškem, ki je dobilo s projektom KOR-NET nov zagon in ki ga velja po ocenah zbranih ohranjati tudi v prihodnje. Po uvodnih pozdravih Žarka Tomšiča, direktorja Dravita (nosilec projekta), in Sturle Bjerkakerja, Bjerkaker LearningLab (norveški partner), je zbrane nagovorila Viktorija Barbič, direktorica A. L. P. Peca. Predstavila jim je zaključno publikacijo projekta, “Model aktivne participacije”, ki nosi pomenljiv podnaslov: “Skupnost za mlade, mladi za skupnost”.
V zborniku je ekipa zaokrožila glavna dognanja ob izvajanju svojih raznolikih projektnih aktivnosti. Model med drugim povzema ugotovitve obširne raziskave o potrebah koroške mladine, ki je potekala v obliki delavnic in anket ter je zajela kar 10 % vseh mladih (starih med 14 in 29 let) v regiji. Prav tako so v izdanem delu predstavili dobre prakse mladinskega dela doma in v tujini, ki jih je ekipa spoznavala na svojih terenskih obiskih. V zaključnem delu publikacije, ki cilja na nadaljnjo aktivacijo koroškega mladinskega sektorja, so temeljito (p)opisane tudi projektne ideje, primerne za domačo regijo.
Projekt sooblikujejo Dravit, pod katerega spada Mladinski center Dravograd, kot nosilec projekta in projektni partnerji Koroški mladinski kulturni center Kompleks, slovenjgraški zavod Spotur s tamkajšnjim MKC Slovenj Gradec, ter kot predstavnici gospodarstva Območna obrtno-podjetniška zbornica Ravne na Koroškem in podjetje A. L. P. PECA, in norveški partner Bjerkaker LearningLab.
11. april 2024 – V Kranju so župani petih gorenjskih občin, ki si delijo območje predalpske kraške planote Jelovice, podpisali pismo podpore o njenem Modelu upravljanja. Vizija ohranjanja in razvoja tega območja je zadnji dve leti nastajala v okviru projektu JeloviZA.
Župan Bohinja, Jože Sodja je ob podpisu pisma podpore trajnostnemu razvoju Jelovice poudaril, da je bil ta “podpis potreben in nujen in da je prav, da smo to naredili“. Namen podpisa je, da “Jelovica ostane skrivnostna, zelena in ostane za ljudi, ki bodo znali z njo gospodariti”.
Podžupan Mestne občine Kranj, Janez Černe, je poudaril dober primer sodelovanja med občinami in partnerji. Marko Gasser, župan občine Železniki, je izpostavil, da bo potrebno Model upravljanja implementirati tudi v praksi, predvsem pa je poudaril pomembnost usmerjanja ljudi na obrobna območja Jelovice. Podpis podpore sta podpisala tudi župan občine Radovljica, Ciril Globočnik, in v imenu župana občine Bled, Alenka Dolinar.
Jelovica sodi med najbolj raznolike in dobro hranjene dele slovenske narave. Zaradi človeških dejavnosti in podnebnih sprememb se območje Jelovice in njeni prebivalci srečujejo z naravnimi ujmami, ki jih lahko omilimo in zmanjšamo njihov vpliv z ustreznim upravljanjem območja. Partnerji projekta so v okviru projekta JeloviZA izvajali aktivnosti za obnovo gozdov, ki je vključevala sadnjo več kot 24 tisoč novih dreves, in iz gospodarske rabe izključili 30 habitatnih dreves in s tem izboljšali pestrost življenjskega prostora živalskim vrstam. Namestili so 25 novih gnezdilnic za sove kozače in prvič izvajali monitoring divjega petelina, s pomočjo telemetrije na Jelovici. Pomemben del projekta so predstavljala tudi izobraževanja, delavnice in vodeni ogledi različnih interesnih skupin, ki so bili namenjeni tudi razpravi in izmenjavi mnenj o prihodnosti Jelovice. V vseh teh aktivnostih je sodelovalo več kot 140 ljudi.
Projekt je pomemben tudi skozi vidik krepitve sodelovanja različnih sektorjev na lokalni in nacionalni ravni v povezavi s prebivalstvom in predstavlja pomembna izhodišča za bolj povezan pristop k nadaljnjemu upravljanju območja z vizijo skupnega reševanja izzivov in iskanja rešitev.
Na začetku dogodka so ključne rezultate projekta predstavili Metod Rogelj, Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, dr. Irena Mrak, Zavod za gozdove Slovenije, Kristina Stakne, vodja projekta iz CIPRE Slovenija, Anita Pokorn Oman, Razvojna agencija Sora, in Andraž Valcl iz Občine Železniki.
“Rdeča nit projekta je povezovanje,” je poudarila Kristina Stakne iz CIPRE Slovenija, društva za varstvo Alp, ki je tudi nosilec projekta JeloviZA. Kot je povedala, so na študijskem obisku v Avstriji spoznali, kako pomembno je upravljanje in da se upravljalec dobro poveže s tradicijo ter lokalno kulturo. Da bi spoznanja prenesli na deležnike, ki živijo in delujejo na območju Jelovice, so pripravili delavnice interpretacije dediščine in turizma v gozdnem prostoru.
Kot je povedal Andraž Valcl iz Občine Železniki, je Jelovica zelo enotno geografsko območje, ampak administrativno zelo razdrobljeno. Težave, ki se pojavljajo, so povsod enake, zato je smiselno, da občine rešitve iščejo skupaj. “Želja je, da se vzpostavi neki stalni stik oziroma komunikacija,” je dodal.
Metod Rogelj iz Zavoda RS za varstvo narave je povedal, da so v okviru projekta iskali rešitve za različne težave, se pogovarjali z ljudmi, kaj koga moti in kaj si na območju Jelovice v prihodnje želijo ter česa ne. Poudarili so pomen sodelovanja, ohranjanja miru in usmerjanja obiska. “Jelovica nikoli ne bo rezervat. To tudi ni želja. Vedno bodo na Jelovici določene dejavnosti, ampak morajo biti usmerjene, da bo dobro za obiskovalce, naravo, lastnike in domačine,” je pojasnil.
Na dogodku je potekala tudi zanimiva okrogla miza, kjer je Gašper Kleč, v. d. direktorja Razvojne agencije Sora, izpostavil, “da je projekt JeloviZA vzorčen primer, kako lahko raznoliki partnerji sodelujejo in rešujejo skupen izziv, zato je še toliko pomembneje, da so k projektu aktivno pristopile tudi občine, predvsem pa da se zastavljeno delo nadaljuje v smislu predlaganega posvetovalnega organa za Jelovico“.
Brigita Oblak, Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled, je predstavila izzive upravljanja z gozdovi glede na podnebne spremembe in zaskrbljujoče prognoze glede lubadarja, ki velja za enega najpomembnejših biotskih škodljivih dejavnikov v naših gozdovih. “Povprečno na območju gozdno gospodarske enote Jelovice v povprečju na leto posekamo okrog 30.000 m3 lesa, v letih 2019 in 2020, ko je udaril vetrolom in nato še podlubniki, pa je bilo na leto posekanih kar 180.000 m3. Zato je še toliko pomembneje, da krepimo gozd in smo v projektu JeloviZA s sadnjo tradicionalnih drevesnih vrst, značilnih za Jelovico, kot so bukev, jelka in gorski javor, povečali njeno odpornost na vremenske ujme in druge posledice podnebnih sprememb,” je izpostavila.
Projekt JeloviZA, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, soustvarjajo CIPRA Slovenija, Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Občina Železniki, CIPRA International in nosilec projekta, Razvojna agencija Sora.
11. april 2024 – V Sloveniji je potekal šesti letni sestanek z državami donatoricami v aktualnem obdobju izvajanja Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP. Letni sestanek je organizirala Nacionalna kontaktna točka.
Srečanja se je udeležila številčna zasedba domačih in tujih predstavnikov. Na slovenski strani so sodelovali predstavniki Nacionalne kontakte točke, Nosilca programa, Organa za potrjevanje, Revizijskega organa in Sklada za civilno družbo. Države donatorice so zastopali predstavniki Ambasade Kraljevine Norveške v Budimpešti, Veleposlaništva in stalnega predstavništva Islandije na Dunaju, norveškega MZZ in Urada za finančne mehanizme.
Udeleženci so na letnem sestanku potrdili Kombinirano strateško in letno poročilo za leto 2023, pregledali napredek pri izvajanju programov in skladov ter aktivnosti in pobude v okviru bilateralnega sodelovanja.
Predstavniki projektov Zeleni Pingvin in Think XR so predstavili izvajanje in rezultate obeh projektov, ki se izvajata v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov. Udeleženci letnega sestanka so podrobneje spoznali digitalno platformo Zeleni Pingvin in opremo za virtualno in navidezno resničnost, ki jo v okviru projekta Think XR uporabljajo pri uvedbi novih izobraževalnih programov.
10. april 2024 – V Kovačnici v Kranju je bilo popoldne pestro dogajanje, saj sta bila v okviru projekta Zeleni Pingvin organizirana novinarska konferenca in zaključni dogodek. Projekt, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, na interaktiven način povezuje področje izobraževanja in skrb za okolje.
Na novinarski konferenci so predstavniki nosilca projekta Iskraemeco, d. d. in slovenskih projektnih partnerjev Mestna občina Kranj, Mestna občina Ljubljana in Društvo DOVES – FEE Slovenia predstavili prispevek k varovanju okolja, pristope k zagotavljanju trajnosti projekta in prihodnji razvoj digitalne platforme Zeleni pingvin, ki je nastala v okviru projekta. Poleg slovenskih, v projektu sodeluje tudi norveški projektni partner FEE Norway.
Na zaključnem dogodku projekta je nosilec projekta predstavil ključne dosežke projekta, ki so rezultat plodnega sodelovanja med projektnimi partnerji in osnovnimi šolami, ki so sodelovale pri pilotni uporabi digitalne platforme Zeleni pingvin. Sodelovale so tri osnovne šole iz Ljubljane (OŠ Jožeta Moškriča, OŠ Hinka Smrekarja in OŠ Šmartno pod Šmarno goro), tri osnovne šole iz Kranja (OŠ Franceta Prešerna, OŠ Staneta Žagarja in OŠ Predoslje) ter mednarodna osnovna šola iz Kristiansanda na Norveškem. Učitelji so s svojo zagretostjo uspešno motivirali učence, da so aktivno prispevali k zmanjšanju ogljičnega odtisa in drugi skrbi za okolje.
Digitalna platforma Zeleni pingvin je bila razvita z namenom zagotavljanja podpore za doseganje ogljične nevtralnosti z izobraževanjem in vključevanjem državljanov. Prvenstveno je namenjena učiteljem in učencem. Glavni namen aplikacije je osveščanje otrok in posledično njihovih staršev o varovanju okolja, razumevanju ogljičnega odtisa in podnebnih sprememb. Zeleni pingvin v spletni in mobilni platformi spodbuja otroke k vzpostavljanju vsakodnevnih navad, ki pripomorejo k nižanju ogljičnega odtisa tako na individualni ravni kot na ravni šole kot institucije.
To inovativno idejo je prepoznala tako domača kot mednarodna skupnost, saj je že prejela nekaj nagrad v Sloveniji in na tujem.
9. april 2024 – Izmenjava dobrih praks med Slovenijo in Norveško ter iskanje sinergij je bila osrednja tema zaključne konference projekta PreseNEETi se.
Projekt PreseNEETi se, ki je sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma s pripadajočo slovensko udeležbo, naslavlja kategorijo mladih NEET oseb, starih od 15–29 let, s poudarkom na osebah, starih 25–29, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Cilj projekta je opolnomočenje in socialna aktivacija omenjene ciljne skupine, s katero projekt prispeva k vzpostavljanju podpornih storitev za osebe NEET ter k izboljšanju izobraževanja in družbenega okolja, ki je namenjeno podpori prikrajšanih skupin.
Uvodni pozdrav je podala tudi Jadranka Plut, vodja Sektorja za finančne mehanizme z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki je poudarila, da “je za dvig kvalitete življenja in srečno družbo, tako kot predvideva Strategija razvoja Slovenije 2030, treba zagotoviti socialno in ekonomsko enakost vseh posameznikov.” V nadaljevanju je dejala, da “s tovrstnim projektom verjamem, da smo na eni strani opolnomočili in socialno aktivirali osebe NEET in na drugi strani okrepili mentorske in obstoječe veščine Zavoda RS za zaposlovanje in Mladinskega sveta Slovenije za delo z osebami NEET. Seveda pa mora naslednji korak biti potezi odločevalcev, ki so dolžni poskrbeti za sistemsko ureditev, ki bo vključevala dobre prakse doseganja oseb NEET in njihovega vključevanja na trg delovne sile.”
Zaključna konferenca je potekala na Ljudski univerzi v Celju, kjer so poleg nosilca projekta sodelovali tudi projektni partnerji. V prvem delu programa so bili predstavljeni rezultati projekta, ki jih lahko razdelimo na mikro raven (raven oseb NEET), mezzo raven (raven organizacij in institucij) in makro raven (sistemsko raven oz. raven države).
Osrednji del dogodka je bila okrogla miza, na kateri so sodelovali predstavniki ministrstev, zavoda za zaposlovanje in socialnega podjetništva tako iz Slovenije kot iz države donatorice. Okroglo mizo je moderiral izr. prof. dr. Andrej Naterer iz Univerze v Mariboru. Udeleženci so izmenjali primere dobrih praks in spregovorili o izzivih, s katerimi se soočajo.
Dogodka so se udeležili predstavniki ministrstev, zaposleni v javnem sektorju, strokovnjaki s področja kulture in izobraževanja ter predstavniki organizacij in institucij, ki delajo s populacijo NEET.
Zaključku konference je sledilo neformalno druženje, katerega cilj je bil medsebojno spoznavanje in izmenjava izkušenj na področju dela z osebami NEET med slovenskimi in norveškimi gosti.
Nosilec projekta je Ljudska univerza Celje. V projektu sodelujejo še projektni partnerji: Univerza v Mariboru, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Mladinski svet Slovenije ter NOSCO – Norveška organizacija za supervizijo in sodelovanje.
5. april 2024 – Uspešno se je zaključil projekt Oblikovanje za povečano kompetentnost skozi aktivno participacijo v visokem šolstvu (DECAP-HE). Projekt, sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, temelji na izboljšanju kakovosti in učinkovitosti poučevanja in učenja v visokošolskem izobraževanju ter opolnomočenju posameznikov in institucij v visokem šolstvu.
Zbrano občinstvo je nagovorila vodja projekta doc. dr. Polonca Serrano, ALMA MATER EUROPAEA – Evropski center, Maribor. Poudarila je, da je »projekt izboljšal sodelovanje in povezovanje institucij na vseh ravneh formalnega in neformalnega izobraževanja. Z vzpostavitvijo sodelovanja z izbranimi partnerji, vključno z norveškimi visokošolskimi ustanovami, so učitelji, vodstva institucij, ponudniki usposabljanja in politični odločevalci dobili dostop do sodobnih, na študente osredotočenih praks, s čimer imajo možnost primerjati te prakse z obstoječimi praksami v slovenskem okolju. Na ta način so dobili dostop do vsebin za izboljšave.«
Na dogodku so bili prisotni predstavniki slovenskih projektnih partnerjev in norveškega partnerja, ki so predstavili rezultate projekta in predvsem pohvalili sodelovanje vseh deležnikov na projektu.
V okviru projekta so bile prepoznane temeljne značilnosti pedagoških praks, ki so skladne z načeli aktivnega poučevanja za razvoj ključnih kompetenc 21. stoletja v visokem šolstvu. Razvili so nove prakse in učna okolja, ki temeljijo na načelih aktivnega poučevanja za 21. stoletje, ter zagotavljajo razvoj in trajnost aktivnih učnih okolij v celotnem visokem šolstvu v Sloveniji.
Zasnova didaktičnega programa Uvod v poučevanje in učenje v visokem šolstvu – UPUVI je bila usmerjena v razvoj in izboljšanje spretnosti in kompetenc predavateljev za ustvarjanje aktivnih učnih okolij v njihovih specifičnih izobraževalnih kontekstih. Oblikovali so tudi mrežo interaktivnih učnih okolij za inovativno poučevanje v pedagogiki aktivnega poučevanja na vseh ravneh formalnega in neformalnega izobraževanja v visokem šolstvu.
Nosilec projekta DECAP-HE je ALMA MATER EUROPAEA – Evropski center, Maribor. Projektni partnerji pa so: Pedagoški inštitut, Gospodarska zbornica Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Kristiania University College (NOR).
4. april 2024 – V okviru projekta SETCOM je bila organizirana mednarodna strokovna konferenca z naslovom »Sinergije pismenosti na področju sistemov umetne inteligence in socialnega in čustvenega učenja v izobraževanju«. Projekt SETCOM je sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma.
Specifični cilji projekta SETCOM so razvijanje socialnih in emocionalnih kompetenc, razvijanje pismenosti na področju umetne inteligence in vzpostavitev trajnostno usmerjenega kompetenčnega centra. Cilji projekta prispevajo k spodbujanju institucionalnega sodelovanja na vseh ravneh formalnega in neformalnega izobraževanja ter izboljšanju podpornega okolja za ves pedagoški sektor in njegove uporabnike.
Strokovna konferenca je potekala na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, kjer so poleg nosilca projekta sodelovali tako slovenski projektni partnerji kot tudi norveški projektni partner, Nord University. S strani sofinancerja, Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, je občinstvo pozdravila ga. Jadranka Plut. V govoru je poudarila, da »projekti kot je SETCOM predstavljajo učinkovit način za povezovanje institucij, podjetij, strokovnjakov, prenos znanj in dobrih praks ter prispevajo h krepitvi dvostranskih odnosov med državama, v tem primeru med Slovenijo in Norveško.«
Dogodek je bil zastopan s številnimi govorniki s področij umetne inteligence in socialnega ter čustvenega učenja. Poudarek je bil na povezovanju tehnološke pismenosti s socialnimi in čustvenimi kompetencami v izobraževanju.
Poleg nosilca projekta Univerze v Mariboru, projekt soustvarjajo projektni partnerji Nord University (NOR), Mestna občina Maribor, Osnovna šola Draga Kobala Maribor, Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor, Osnovna šola Dušana Flisa Hoče, Zveza prijateljev mladine Maribor in Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza.
3. april 2024 – Izzivi digitalizacije v srednjem strokovnem izobraževanju na področju strojništva, so bile osrednja tema zaključne konference ob zaključku projekta Akademija za kombinirano učenje.
V projektu, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, je bilo s podporo medinstitucionalnega partnerstva in izmenjave znanj ter dobrih praks razvitih šest interaktivnih učnih gradiv. Gre za prva tovrstna gradiva na slovenskem tržišču. Le-ta so namenjena vodeni šolski in samostojni domači uporabi v programih strojništva v srednješolskem in višješolskem izobraževanju. Prisotni učitelji s strokovnih šol in drugi udeleženci konference, so imeli priložnost spoznati možnosti uporabe razvitih gradiv.
Konferenco je odprla Izvršna direktorica Založbe Rokus Klett, Maruša Kmet Dejak, ki je bila nosilec projekta.
Slavnosti govornik je bil Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS. Poudaril je, da prav prizadevanja za medsektorsko sodelovanje, povezovanje med raziskovalci, podjetniki in izobraževalnim sistemom prispevajo h konkurenčnosti in višji dodani vrednosti. Verjame, da bodo dijaki in študentje iz izobraževalnih sistemov prav zaradi takih projektov prišli opolnomočeni z ustreznimi znanji in tako bolj zaposljivi.
V osrednjem delu konference so gosti iz srednješolskega, univerzitetnega izobraževanja in gospodarstva na okrogli mizi podali svoje izkušnje ter pomisleke o spremembah, s katerimi se zaradi digitalizacije soočajo pri svojem delu in v svojih organizacijah na sploh. Govorniki so poudarjali pomen pridobivanja novih znanj za drugačen način poučevanja. Prav tako, da je potrebno tudi dijake in študente naučiti drugačnega načina učenja. Ker pa kombiniran učni model pomeni prav učenje s pomočjo raznih spletnih aplikacij, in učenje v razredu, so prav ustrezna gradiva pri tem zelo pomemba.
V drugem delu programa so učitelji predstavili, kako razvita gradiva uporabljajo. Način uporabe je predstavilo 10 učiteljev.
Nosilec projekta Akademija za kombinirano učenje je Založba Rokus Klett, projekti partnerji pa so GZS, Center za poslovno usposabljanje; Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani; Šolski center Novo mesto; Center RS za poklicno izobraževanje in Založba Gyldendal z Norveške.
© MKRR
