Arhivi: Novice

23. april 2024 – V Ljubljani sta v okviru projekta Vzpostavljanje novih modulov poučevanja na področju obogatene in navidezne resničnosti (Think XR) potekali nacionalna in zaključna konferenca. Projekt, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov, vzpostavlja inovativne prakse pri uvedbi novih izobraževalnih programov s področja virtualne oz. obogatene resničnosti, izvaja usposabljanja učiteljev in mentorjev ter razvija nove didaktične pripomočke.

Udeležence je najprej nagovorila mag. Jasmina Mihelak Zupančič, ravnateljica Šolskega centra Slovenske Konjice – Zreče, ki nastopa v vlogi nosilca projekta. Povzela je rezultate projekta, ki so presegli pričakovanja. Izpostavila je XR partnerstvo (ang. XR – extended reality; slov. obogatena, navidezna in mešana resničnost), ki je povezalo izobraževanje in industrijo ter poudarila, da je nakup opreme v okviru projekta omogočil bolj interaktivno učenje, vizualizacijo ter prakso, ki je bila do sedaj neizvedljiva. Za vse to pa so potrebna nova znanja, zato je ključno usposabljanje izobraževalnega kadra. Novi poklici trkajo na vrata, zato je pomembno, da tukaj in sedaj razmišljamo tudi o strateških ukrepih in novih paradigmah izobraževanja.

© MKRR

Zbrane sta uvodoma nagovorila še Urban Kodrič z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Aleksandar Sladojević s Centra RS za poklicno izobraževanje, ki sta poudarila pomen uporabe novih tehnologij in digitalnega izobraževanja, saj je digitalizacija priložnost za razvoj družbe.

© MKRR

Aleš Pevc, predstavnik projektnega partnerja Tehnološki park Ljubljana, je predstavil rezultate projekta v številkah. V različnih aktivnostih je sodelovalo več kot 420 udeležencev, izvedli so 100-urni program za mentorje, 40 ur programa izobraževanja XR akademije, pilotne izvedbe XR akademije za učitelje in mentorje, študente in zaposlene ter dijake. Pripravili so dolgoročni načrt uvajanja XR vsebin v programe izobraževanja in usposabljanja, različna e-gradiva, spoznavali primere dobre prakse na Norveškem, vzpostavili institucionalno sodelovanje in mrežo XR partnerstva itd.

V nadaljevanju celodnevnega dogodka so se zvrstili mnogi sogovorniki, ki so predstavili uporabo XR tehnologij za različne namene (npr. za oblikovanje pametne učilnice, učenje tujih jezikov, uporabo vživetvenih e-učbenikov, spoznavanje kulturne dediščine, predstavitev arhitekturnih rešitev ipd.) in poudarili pomen sodelovanja v XR partnerstvu. Predstavili so tudi rezultate XR akademije, digitalne pripomočke za razvoj inovativnih pedagoških pristopov, kot je delo na CNC stroju v navidezni resničnosti, kar je bil eden od rezultatov uspešnega sodelovanja učiteljev in dijakov Šolskega centra Slovenske Konjice – Zreče.

Gabriel Hanssen Kiss, predstavnik norveškega projektnega partnerja Norwegian University of Science and Technology, je predstavil uporabo tehnologije razširjene resničnosti (ang. augmented reality, AR) v izobraževanju na njihovi univerzi ter izkušnje študentov.

Različne okrogle mize so postregle z razmišljanji o strategijah pri uvajanju novih tehnologij v izobraževalne programe v Sloveniji, izzivih in priložnostih uvajanja novih XR programskih modulov in kurikuluma v izobraževalne institucije, razvoju digitalnih kompetenc in povezovanju izobraževalnega sistema z gospodarstvom ter o prihodnosti XR tehnologij in vlogi učitelja v prihodnosti.

Dijaka Adam Macuh (Šolski center Slovenske Konjice – Zreče) in Timon Gorjan (Šolski center Nova Gorica) ter študenta Jaka Kordiš (Fakulteta za elektrotehniko UL) in Žiga Gobec (Fakulteta za računalništvo in informatiko UL) so na okrogli mizi razmišljali o prihodnosti uporabe novih tehnologij v izobraževanju ter poželi navdušenje udeležencev za pragmatično in kritično razmišljanje. Bili so enotni, da so nove tehnologije zelo uporabne, pri njihovi uporabi pa so potrebni preudarnost, zmernost ter upoštevanje varnosti. Ključna je tudi izobrazba učiteljev za podajanje znanja. Zavedajo se, da mladi odraščajo ob kratkih videoposnetkih in družbenih omrežjih, ki zahtevajo kratkotrajno pozornost in omogočajo hitro dostopnost, zato se jim zdi še vedno pomembno, da se učijo iz knjig in pišejo v zvezke, ki jih silijo k daljši koncentraciji in pozornosti. Nove tehnologije so prihodnost, niso pa za vedno in za vse.

© MKRR

Različno opremo za obogateno in navidezno resničnost so v okviru dogodka udeleženci lahko tudi preizkusili in se tako sami prepričali o njeni široki uporabnosti.

© MKRR

© MKRR

Projekt Think XR je rezultat sodelovanja med različnimi institucijami: nosilec projekta je Šolski center Slovenske Konjice – Zreče, slovenski projektni partnerji so Tehnološki park Ljubljana, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Univerza na Primorskem, HASHNET d. o. o. in Unior Kovaška industrija, d. d., norveški projektni partner pa je Norwegian University of Science and Technology.

23. april 2024 – V aprilu se je odvila zaključna konferenca projekta Recikliranje hitrih antigenskih LFIA testov (Covid-19) – LFIA-REC, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v Sloveniji.

Pozdravni nagovor je podal dekan Fakultete za strojništvo v Mariboru, red. prof. dr. Matej Vesenjak, ki je navzočim izrazil dobrodošlico.

Zvrstila so se predavanja. V prvem predavanju so se s strani projektnega partnerja Fakultete za strojništvo, Univerze v Mariboru, osredotočili na zasnovo postopka reciklaže nanodelcev zlata in termoplasta iz odpadnih hitrih testov. Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru je izvajala in koordinirala razvojne aktivnosti LFIA-REC projekta, s ciljem zasnove postopka za separacijo testnih lističev od kaset hitrih testov in nadaljnjo ekstrakcijo ter rafinacijo nanodelcev zlata.

V drugem predavanju je več projektnih partnerjev predstavilo eksperimentalno delo, ki so ga izvedli z namenom preučitve možnosti uporabe mlevine, pridobljene iz recikliranih hitrih antigenskih testov, za uporabo v izdelkih v elektro industriji.

Tretje predavanje je obravnavalo recikliranje ohišij hitrih antigenskih testov za SARS-CoV-2. Na Fakulteti za tehnologijo polimerov so v sklopu LFIA-REC projekta sodelovali pri separaciji hitrih testov, recikliranju plastike in karakterizaciji. Na začetku projekta so izvedli karakterizacijo termičnih lastnosti in kemijske sestave različnih ohišij hitrih testov, ki so v obtoku v Sloveniji, kar je dalo ključne informacije za načrtovanje ostalih aktivnosti v projektu.

Četrto predavanje – s strani projektnega partnerja Inštitut za kovinske materiale in tehnologije – je obravnavalo karakterizacijo nanodelcev zlata, recikliranih iz hitrih antigenskih LFIA testov.

Peto predavanje se je nanašalo na rafinacijo nanodelcev zlata za ponovno uporabo v USP sintezi. Za rafinacijo nanodelcev zlata je treba komponente LFIA testa kemično obdelati s kislinami za odstranjevanje kontaminacij, preostalih organskih in anorganskih snovi, ter stranskih produktov. Na osnovi rezultatov karakterizacije nanodelcev zlata in eksperimentalnih testiranj rafinacije tekom izvajanja projekta so določili končni protokol za ločevanje nanodelcev zlata iz membran in prečiščevanje pridobljenega zlata za nadaljnje proizvodne postopke.

Osrednji del konference je zavzela predstavitev rezultatov, dosežkov in kazalnikov ob zaključku izvajanja LFIA-REC projekta. Uvedli so protokol zbiranja in rokovanja s testnimi ploščicami, kar je bil tudi eden izmed zastavljenih kazalnikov projekta. Zasnovani in razviti protokol zbiranja uporabljenih hitrih antigenskih testov ter sočasne dejavnosti so pomembno pripomogle k zmanjševanju odpadkov v zdravstvu Republike Slovenije.

S strani projektnega partnerja Surovina so predstavili separacijo hitrih antigenskih LFIA testov. V svojih prostorih so postavili, zagnali in izvedli separacijo dobavljenih hitrih antigenskih LFIA testov do dveh ločenih frakcij: plastičnih ohišij in testnih palčk z nanodelci zlata.

Nosilec projekta je Univerza v Mariboru, v njem soustvarjajo še Plastika Skaza, d. o. o, Fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Zlatarna Celje, d. o. o., Univerzitetni klinični center Maribor in Surovina, Družba za predelavo odpadkov, d. o. o.

VIR: Fakulteta za strojništvo, Univerze v Mariboru

22. april 2024 – Ekonomska šola Murska Sobota je v sodelovanju s projektnimi partnerji projekta TALENT LAB gostila dogodek, ki je združil mlade pomurske talente in regijsko gospodarstvo.

Uvodni pozdrav je podal Darko Petrijan, ravnatelja Ekonomske šole Murska Sobota, ki je poudaril pomen inovacij in sodelovanja za razvoj regije. Podžupan Mestne občine Murska Sobota, dr. Timi Gomboc, in mag. Marko Močnik, direktor Pomurskega tehnološkega parka, sta izrazila podporo projektu, ki krepi povezave med izobraževanjem in gospodarstvu. Dr. Thomas Berker z Norwegian University of Science and Technology je poudaril vrednost mednarodnega partnerstva v izobraževanju in inovacijah.

V ospredju dogodka je bil t. i. »Pitch day«, kjer so dijaki zaključnih letnikov in študenti predstavili rešitve realnih podjetniških izzivov.

Projekt TALENT LAB je bil zasnovan kot platforma za povezovanje izobraževalnega sektorja s potrebami lokalnega gospodarstva, kar je mladim omogočilo, da so svoje kompetence krepili v realnem poslovnem okolju.

Dogodek so zaznamovale predstavitve mladih talentov, ki so na kreativen način predstavili svoje rešitve za izzive, postavljene s strani podjetij. Od izboljšav v gostinstvu, kmetijstvu, strojništvu, do inovacij v čistilnih napravah in vinogradništvu, so udeleženci dokazali, da je pomurska regija polna neizkoriščenega potenciala mladih inovatorjev.

Udeleženci, med katerimi so bili dijaki Ekonomske šole Murska Sobota, Dvojezične srednje šole Lendava, Biotehniške šole Rakičan, Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci ter študenti Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, so preteklih nekaj mesecev intenzivno delali na projektih, ki so jim jih zastavila priznana pomurska podjetja. Med podjetji, ki so sodelovala pri izzivih, so bile Pomurske mlekarne, CEROP, VERMIS, Grede Tešanovci, Atharia, Kmetijsko gospodarstvo Lendava, Čistilna naprava Lendava, Elektromaterial Lendava, Nutrivita, Paradajz in Radgonske gorice, kar je dijakom in študentom omogočilo, da so svoje teoretično znanje preizkusili v praksi.

Zaključek dogodka je zaznamovala predaja priznanj in zahval udeležencem ter povzetek dosežkov, ki so jih skupaj ustvarili mladi talenti, izobraževalne institucije in podjetja. TALENT LAB ni le dokazal, da so inovacije ključne za razvoj regije, ampak je tudi postavil temelje za prihodnje projekte, ki bodo še naprej spodbujali sodelovanje med akademskim svetom in industrijo.

Projekt TALENT LAB, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, soustvarjajo Pomurski tehnološki park, podjetje za pospeševanje podjetništva v Pomurju, d. o. o., kot nosilec projekta in projektni partnerji Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Ekonomska šola Murska Sobota, Dvojezična srednja šola Lendava, Biotehniška šola Rakičan, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci ter norveški partner Norwegian University of Science and Technology, Faculty of Humanities.

VIR: Pomurski tehnološki park

22. april 2024 – V okviru projekta studioKroG, ki je sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma, so projektni partnerji organizirali zaključno konferenco z naslovom »Preprečevanje nastajanja odpadkov in krožna raba virov s ponovno uporabo.«

V uvodnem pozdravu je Jadranka Plut, vodja Sektorja za finančne mehanizme z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, dejala, da »je krožno gospodarstvo dolgoročna strateška usmeritev, uspešni projekti pa predstavljajo dober vzvod za celovite spremembe in uresničitev prehoda v odgovornejšo družbo prihodnosti.«

Projektni partnerji so ob zaključku projekta predstavili rezultate na ravni praktične demo-izvedbe krožnega gospodarstva za večje razumevanje delovanja krožne rabe virov.

V Sloveniji se izvajajo aktivnosti za spodbujanje ponovne uporabe, vendar to področje kliče po večjih spremembah. Ključno je, da se ustvari celovit sistem, ki bo spodbujal vse deležnike k sodelovanju. To vključuje uvedbo ekonomskih spodbud, prilagodljivost pravnih rešitev, optimizacijo zmogljivosti in ustrezno komunikacijo. Zagotoviti je treba zakonodajo, ki bo prinesla stimulativno okolje za poslovne modele ponovne uporabe. Te aktivnosti pa je seveda potrebno podpreti tudi s komunikacijskega vidika, saj je spreminjanje vedenja potrošnikov dolgotrajen proces. Pogled v prihodnost na področju ponovne uporabe materialov in izdelkov kaže na nujnost integracije krožnega gospodarstva v vse segmente družbe. Za dosego tega je ključno (nadaljnje) sodelovanje med vladami, industrijo, znanstveno skupnostjo in civilno družbo.

Skozi projekt so se navezala številna partnerstva, tako z drugimi EU projekti kot s podjetji, univerzami, NVO, ministrstvi, občinami in drugo zainteresirano javnostjo. Izzivi, katere naslavlja projekt, zajemajo širjenje zavesti in znanja o krožnem gospodarstvu, v katerem se odpadki krožno uporabijo kot viri.

V projektu sodelujejo Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj kot nosilec projekta in projektni partnerji Center ponovne uporabe, OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, azvojno raziskovalni center Ormož in  Fonix AS z Norveške.

VIR: Znanstveno-raziskovalno središče BISTRA PTUJ

19. april 2024 – Včeraj se je v Mali Račni pri Centru ohranjanja narave Žabja hiša odvila Slovesnost ob zaključku projekta ZAGON z otvoritvijo nove učne poti na Radenskem polju.

Ob tej priložnosti sta zbrane nagovorila župan občine Grosuplje, dr. Peter Verlič, in vodja Sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, Jadranka Plut. Otvoritev dogodka v lepem naravnem okolju pa sta glasbeno obarvala Klara in Ernest Miklič, Duo Tvoja Glasba.

Župan občine Grosuplje, dr. Peter Verlič, je dejal, »da ima občina Grosuplje zeleno barvo tudi v grbu. Tisti, ki iz Ljubljane prihajajo v občino Grosuplje, so navdušeni nad naravo. Ko se v občini ustavijo, želijo imeti vse tiste dobrine, ki jih ponuja mestno središče. In najti pravo sorazmerje med razvojem in ohranjanjem narave, je izziv, je pa tudi zelo pomembno.«

»Čestitke vsem, ki ste sodelovali pri tem projektu, in želim si, da bo Radensko polje še naprej uživalo visoko prioriteto tudi na državni ravni in da bomo še naprej lahko veseli tega stika z naravo tukaj v tem prelepem koncu občine Grosuplje,« je dodal.

Vodja Sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, Jadranka Plut, je izpostavila, da »je projekt ZAGON sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in nacionalne soudeležbe v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, katerega nosilec je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.«

»Zaradi pomembne vloge biotske raznovrstnosti pri trajnosti in vzdržnosti našega planeta in življenja na njem je nadaljnja podpora tovrstnih projektov ključna,« je še poudarila.

Projekt ZAGON se osredotoča na gozdove in mokrišča, za katere je značilen velik prispevek k blaženju podnebnih sprememb. Vsa izbrana projektna območja spadajo pod Naturo 2000, katere kvalifikacijske vrste in habitatni tipi so v neugodnem ohranitvenem stanju in so v zadnjih desetih letih zaradi podnebnih sprememb utrpeli veliko škodo.

Sledilo je svečano odkritje na novo postavljene informativne table, ki označuje začetek nove učne poti Od Šice do mejice. Tablo so odkrili vodja Sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, Jadranka Plut, podžupan občine Grosuplje, Janez Pintar, direktorica občinske uprave, Zdenka Grozde in vodja projekta ZAGON, Miha Drobnič.

Nova učna pot na Radenskem polju poteka v dolžini 3 km, njen pričetek je v Mali Račni pri Žabji hiši, ki stoji na idiličnem otočku, tik ob izviru vodotoka Šica, ter se preko Velike Račne in Kopanja nadaljuje do poplavnega gozda, ki se nahaja približno 300 m severovzhodno.

Nova učna pot na Radenskem polju je bila vzpostavljena v okviru projekta ZAGON, katerega namen je dvigniti odpornost ekosistemov, ki so najbolj pod pritiskom podnebnih sprememb, in sicer z izboljšanjem znanj in kompetenc deležnikov za njihovo upravljanje ter z izvedbo ukrepov za njihovo obnovo.

Projekt ZAGON, ki je sofinanciran s strani Islandije, Lihtenštajna in Norveške s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, soustvarjajo Občina Grosuplje kot nosilec projekta in projektni partnerji Zavod za turizem in promocijo – Turizem Grosuplje, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije ter University College for Green Development z Norveške.

VIR: Občina Grosuplje

19. april 2024 – Projekt Šola prenove za nove generacije, katerega izvedba je podprta s strani Norveškega finančnega mehanizma, je bil s slovesnim dogodkom ob zaključku projekta proslavljen v sredo, 17. aprila 2024, v Škofji Loki.

Več kot šestdeset prisotnih gostov so naslovili Herman Baskår, namestnik veleposlanice Kraljevine Norveške, Jadranka Plut, vodja Sektorja za finančne mehanizme Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj in Tina Teržan, podžupanja Občine Škofja Loka.

Herman Baskår, namestnik veleposlanice Kraljevine Norveške, je izrazil podporo projektu in izpostavil, da »je vključevanje kulturne dediščine v izobraževanje bistvenega pomena, saj učencem ponuja globlje razumevanje lastne dediščine in dediščine drugih ter spodbuja spoštovanje, empatijo in strpnost.«

Vodja Sektorja za finančne mehanizme z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, Jadranka Plut, je v svojem govoru izpostavila, da »je sistematično spreminjanje odnosa skupnosti do kulturne dediščine in njene prenove kot kompetence za delo v 21. stoletju je možno le prek izobraževanja mlajših generacij.«

Zbranim je bila predstavljena video projekcija dosežkov projekta, v katerem so bila s skupnim trudom vseh projektnih partnerjev izdelana gradiva za nove učne prakse. Zajemajo 18 učnih priprav z gradivi in didaktičnimi pripomočki za vključevanje kulturne dediščine v predmete osnovne šole od likovnega pouka do matematike. V okviru projekta je bilo s pomočjo nevrološkega testiranja učencev dokazano, da lahko z uvedbo vsebin kulturne dediščine postane pouk bolj zanimiv, dojemanje snovi in angažiranost učencev se poveča, zbranost učencev pa je izboljšana, še posebej, ko pridejo v stik z dediščino v okolju izven učilnice in ko so spodbujeni v ustvarjalno delo.

Na Osnovni šoli Ivana Groharja je nastal didaktični kotiček, ki so ga soustvarili učenci in ki bo nadgrajen z novimi vsebinami in razstavami tudi v novem šolskem letu. Z investicijo v prostore nekdanje mestne hiše iz 16. stoletja v starem mestnem jedru Škofje Loke je nastal t. i. Učni laboratorij. V njem se bodo v prihodnje odvijale delavnice o stavbni dediščini, obrteh, ki jo podpirajo in vrednotah, ki jih kulturna dediščina posreduje v naša življenja.

Med prvimi je bila izvedena delavnica, namenjena učiteljem o tem, na kakšen način dejavno približati stavbno dediščino in obrti povezane z njo učencem. Kulturna dediščina omogoča številne in raznolike vsebine, saj vključuje vso zapuščino človekove dejavnosti v prostoru – od načinov poselitve, soustvarjanja kulturne krajine, umestitve naselij in zgradb, razvoja gradnje in obdelave gradiv do ohranjanja obrtnih znanj in kulture bivanja.

Srečanje je popestril nastop folklorne skupine učencev OŠ Ivana Groharja. Učenci so v tradicionalnih nošah zapeli in zaplesali na odru.

Dogodek je bil zaokrožen s pogovorom, v katerem so sodelovali Špela Spanžel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo, dr. Vilma Brodnik, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Matevž Granda, urednik revije Outsider in doc. Aleksander Ostan, profesor na Fakulteti za Arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Razprava, ki je sledila, je osvetlila današnje poglede na stanje in razumevanje vloge kulturne dediščine v slovenskem prostoru, pomanjkljivosti, napredke ter izzive v prihodnosti, ki morajo biti usmerjeni predvsem v približevanje kulturne dediščine mladim na vseh stopnjah šolanja kot tudi predšolskim otrokom.

V projektu sodelujejo Združenje zgodovinskih mest Slovenije, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Šolski center Škofja Loka, Osnovna šola Ivana Groharja, Občina Škofja Loka in norveški partner MAGMA Geopark AS.

VIR: Šola prenove za nove generacije

19. april 2024 – Na aprilskem AmCham Fokusu »Vibracije usklajenosti: Šport, poklic in osebni čas v harmoniji«, ki je predstavljal zaključni dogodek projekta PROMETEJ, so se nosilec projekta in projektni partnerji pogovarjali o pomembnosti vzpostavitve ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Projekt PROMETEJ je sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma v Sloveniji.

Na dogodku, ki ga je povezovala mag. Simona Špilak, direktorica, BOC Institute, se je odvil pogovor z dr. Andrejem Natererjem, izrednim profesorjem na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, asist. mag. Tamaro Stanković z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anjo Megušar iz Knauf Insulation, v katerem so naglasili pomembnost vzpostavitve zaupanja zaposlenih, smiselnost vlaganja v športne aktivnosti, iskanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, spodbujanje zdravega delovnega okolja in mentorskih programov.

Dr. Andrej Naterer je predstavil rezultate analize učinka intervencije in v nadaljevanju podrobneje orisal cilje projekta. Podjetje se v svojem jedru osredotoča na ekonomski kapital, ki pa se po svojem pomenu in učinkih zanj ne razlikuje bistveno od socialnega in kulturnega. Dr. Naterer je izpostavil, da »vse tri oblike kapitala morajo delovati skupaj, s čimer se je tudi projekt ukvarjal. V samem jedru je opolnomočenje zaposlenih. Ugotovili smo, da je po koncu projekta pripadnost zaposlenega podjetju večja, kar nakazuje na povečanje socialnega kapitala, ki ga podjetje lahko pretvori v ekonomskega. To pomeni, da ima skrb za zaposlene pozitivne ekonomske učinke.«

Primer dobre prakse mentorske sheme je predstavila Anja Megušar.  Cilj je bil, da zaposleni skozi pogovore najdejo rešitve za lastne izzive, tema delavnic pa je bila osredotočena na spodbujanje pozitivnih emocij, pri čemer so zaposleni sami raziskovali, kaj pri njih vzbuja te občutke.

Asist. mag. Tamara Stanković je na dogodku izpostavila pomen športa in njegovega vpliva tako na zasebno kot tudi poklicno življenje. Ob tem je dodala, da »je lahko definicija podjetja ekonomski kapital, ampak jaz sem prepričana, da so podjetje ljudje. Prvo vprašanje, ki si ga vsak človek zastavi, je, zakaj je vse bolj pomembno, kot sem jaz sam, zakaj skrb zase tako zanemarjamo. Imamo že en kup podjetij, ki se tega zavedajo in vlagajo v gibanje svojih zaposlenih. Zakaj ne bi podjetje poskrbelo za to? Vsi vemo, da gibanje pozitivno vpliva tako na telesno kot duševno zdravje.«

Projekt PROMETEJ, ki je sofinanciran tudi s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, soustvarjajo Ameriška gospodarska zbornica kot nosilec projekta in projektni partnerji IPES – Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, Merkur trgovina, d. o. o., Riko, industrijski, gradbeni inženiring in leasing, d. o. o., Univerza v Mariboru, Knauf Insulation, d. o. o., Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, A1 Slovenija, telekomunikacijske storitve, d. d., AMZS, družba za opravljanje storitev članom AMD in drugim udeležencem v cestnem prometu, d. d., ter Norwegian Automobile Foundation.

VIR: Projekt PROMETEJ in AmCham Slovenija

18. april 2024 – V okviru projekta SmartMOVE je v začetku tega meseca v Medvodah potekala slavnostna otvoritev dveh novih pridobitev na področju trajnostne mobilnosti.

Ključno vlogo je odigrala Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Direktorica RRA LUR, mag. Lilijana Madjar je izpostavila pomen dobrega sodelovanja vseh ravni za napredek v razvoju, ki pomembno vpliva na kakovost bivanja prebivalcev. “Danes smo v Medvodah priča sinergijskim učinkom, ki jih lahko nepovratna sredstva ustvarijo v eni občini, če je ta razvojno naravnana in dobro sodeluje z regionalno razvojno agencijo, ki je kompetenten partner pri črpanju sredstev za financiranje razvojnih naložb,“ je izpostavila.

Sistem za izposojo e-koles, kompatibilen z Ljubljano

Uvedba sistema za javno izposojo električnih koles bo občankam in občanom omogočila ne le trajnostno premagovanje krajših razdalj znotraj občine (vzpostavljene so 4 postaje), temveč tudi potovanja v prestolnico, saj je sistem kompatibilen s tistim v Ljubljani. Kot tak predstavlja tudi novost v regiji.

“Raziskave kažejo, da bi kar 10 % ljudi pri nas raje kolesarilo, če bi za to imelo ustrezno infrastrukturo“, je pojasnila Jadranka Plut s Sektorja za finančne mehanizme Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, zato si prizadevajo podpreti projekte, ki spodbujajo razvoj trajnostne mobilnosti.

»S sistemom za izposojo e-koles se kot posamezniki in skupnost približujemo razvitim evropskim državam, kjer bo kolesarjenje postalo del vsakdana in predstavljalo način življenja. Spodbujanje kolesarjenja kot trajnostni način življenja pomembno prispeva k zmanjševanju ogljičnega odtisa,« je dejala.

Kolesa so del sistema Nomago Bikes, izposoja pa je možna tudi s kartico Urbana. Marjan Beltram, izvršni direktor za turizem in storitve mobilnosti Nomago, d. o. o., je poudaril, da bi moral biti cilj vsake občine trajnostna povezanost z okoliškimi občinami in bližnjimi središči. “Kako učinkovita so e-kolesa, bodo občani hitro spoznali tudi na svojih lastnih poteh, saj bodo njihove poti v času glavne prometne konice lahko marsikdaj celo hitrejše kot z osebnim vozilom,“ je dodal.

Župan občine Medvode, Nejc Smole, je izrazil veliko zadovoljstvo, da so v okviru projekta SmartMOVE Medvode kot pilotna občina dobile priložnost za testiranje uporabe e-koles z namenom zmanjševanja motornega prometa pri dnevnih migracijah. Poudaril je, da “imamo srčno željo, da se sistem znotraj občine razširi in da kolesarjenje postane rdeča nit prometa v Medvodah“. Želi si, da bi imeli v roku dveh let vsaj dvakrat toliko postaj, zato računa na občane, da bodo e-kolesa s pridom uporabljali. Toplo bi pozdravil vzpostavitev mreže e-koles tudi v sosednjih občinah in močno verjame, da bo to en večjih povezovalnih projektov v naslednjih letih, pri katerem računajo na RRA LUR.

Brezplačen avtobus Medvode–Katarina

Druga pridobitev je brezplačna avtobusna linija, ki bo ob koncih tedna povezovala Medvode s podeželskimi naselji Polhograjskih Dolomitov. Ukrep zmanjšuje prometno obremenjenost hribovja, spodbuja uporabo javnega prometa, omogoča dostop ranljivim skupinam ter spodbuja aktivno preživljanje prostega časa v naravi.

Obe pridobitvi predstavljata pomemben prispevek k večmodalnosti in utirata pot zmanjševanju motoriziranega prometa v Ljubljanski urbani regiji.

V projektu SmartMOVE, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, sodelujejo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije kot nosilec projekta in projektni partnerji Institut Jožef Stefan, Inštitut za politike prostora, Ljubljanski urbanistični zavod, Združenje delodajalcev Slovenije, GoOpti, Center energetsko učinkovitih rešitev in norveški Nordland Research Institute.

VIR: Projekt SmartMOVE

17. april 2024 – Projektni partnerji projekta LEAP, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, so v začetku tega meseca na Inštitutu za celulozo in papir v Ljubljani organizirali javno predstavitev dosežkov projekta.

Uvodno dobrodošlico udeležencem zaključnega dogodka je podal koordinator projekta, Gregor Čepon s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki je povzel bistvo projekta LEAP, vloge sodelujočih projektnih partnerjev ter napovedal predstavitev rezultatov. Poudaril je, da v projektu “skušamo razviti zelo zmogljive embalažne rešitve, ki so sposobne prenesti težo različnih transportnih obremenitev, hkrati pa skušamo z uporabo invazivnih rastlin pri izdelavi te rešitve nasloviti tudi težavo s surovinami”.

V projektu so se projektni partnerji osredotočili na izdelavo vzdržljive zaščitne embalaže iz invazivnih tujerodnih rastlin, kot so japonski dresnik, orjaška in kanadska zlata rozga. Predstavili so zbirno točko v Mariboru, kjer so postavili tri različne zabojnike za zbiranje invazivnih rastlin, ki bodo uporabljene v postopku izdelave embalaže. Zamisel o izdelavi takšne embalaže se je porodila pred sedmimi oz. osmimi leti s sodelujočim projektnim partnerjem –  Gorenje. Želeli so izdelati embalažno rešitev na osnovi papirja. Proces izdelave učinkovite in trdne zaščitne embalaže je bil poln, tudi neuspešnih, poskusov za doseganja rezultatov. Sedanji rezultati omogočajo izdelavo zaščitne embalaže, ki jo je mogoče večkrat reciklirati in ponovno uporabiti. Poudarili so tudi učinkovitost in sposobnost izdelka pri absorpciji in blaženju pritiska in udarcev.

Zaključni prireditvi se je virtualno pridružil tudi norveški projektni partner, dr. Jawad Elomari, SINTEF AS, ki je predstavil postopek zbiranja biomase in podal trajnostno oceno prehoda z EPS embalaže na embalažo iz papirja. Izpostavil je, »postopek zbiranja biomase je bil v projektu LEAP očitno izboljšan, kar je razvidno tudi iz vzorčne primerjave.«

Dr. Urška Kavčič z Inštituta za celulozo in papir je predstavila razvoj zaščitne embalaže iz lignoceluloznih rastlinskih vlaken. Iz lokalno pridobljenih invazivnih rastlin so izdelali celulozna vlakna. Nadalje je razložila postopek, kako poteka proces od pridobivanja invazivnih rastlin do vlaken, učinkovitih za uporabo, in njihovo vlogo pri razvoju zaščitne embalaže.

Gregor Čepon s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je predstavil e-info point in odprtokodni ekspertni sistem za razvoj papirne embalaže.  Ob tem je poudaril, da so sedaj » zbrana vsa znanja, ki so v ozadju procesa razvoja. Vse podatke in rezultate raziskav lahko s platforme prenesete na svoj računalnik in jih dodatno izboljšate.«

S strani projektnega partnerja Gorenje je dr. Aleš Mihelič predstavil izzive pri oblikovanju trajnostne embalaže iz papirja. Poudaril je, “da je bilo dosedanje sodelovanje Gorenja z drugimi deležniki neuspešno, saj so podjetja razvijala predvsem zaščitno papirno embalažo manjših velikosti, ki ni niti primerna niti učinkovita za prevoz in dostavo težjih elektronskih naprav, ki jih proizvaja Gorenje. S projektom LEAP je nastala učinkovita in trajnostna embalaža, ki so jo s projektnimi partnerji neutrudno preizkušali in izboljševali vse do sedanjih rezultatov.”

V projektu LEAP sodelujejo Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani kot nosilec projekta in projektni partnerji Inštitut za celulozo in papir, Gorenje gospodinjski aparati, d. o. o., Surovina in SINTEF AS z Norveške.

VIR: Projekt LEAP

17. april 2024 – V Lipici je v okviru projekta Korak naprej za mlade v manj dinamičnih okoljih (NEKSTEP) potekala zaključna konferenca. Projekt, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov, je namenjen lajšanju prehoda mladih v zaposlitev.

Udeležence je v vlogi gostiteljice nagovorila Marjeta Stepančič Slavec, direktorica Ljudske univerze Sežana. Rezultate projekta so v prvem delu konference predstavili Sanda Božeglav, predstavnica projektnega partnerja Ljudska univerza Sežana, Bojan Mevlja, predstavnik projektnega partnerja Središče Rotunda ter Tina Rožac in Ksenija Zečević, predstavnici nosilca projekta Ljudska univerza Koper, ki sta predstavili tudi vlogo norveškega projektnega partnerja International Development Norway v projektu. V okviru projekta NEKSTEP je na delavnicah na temo karierne orientacije in podjetništva sodelovalo več kot 500 mladih v Obalno-kraški regiji, nudili pa so jim tudi osebna svetovanja. Dodana vrednost projekta so bila predavanja in delavnice za svetovalce, ki delajo z mladimi. Spoznali so lahko značilnosti sodobnih mladih (česa si želijo od odraslih, kako se jim odrasli lahko približajo ipd.), kako voditi pogovor z mladimi ob upoštevanju čustvene regulacije in kako se mladim približati s pomočjo kreativnih metod. Prvi del konference je zaključila Particija Horvat iz podjetja Makro 5 gradnje, ki je predstavila primer dobre prakse sodelovanja z mladimi s Srednje tehniške šole Koper, ki so na hekatonu predstavili zmagovalno rešitev digitalizacije gradbeništva.

© MKRR

Drugi del konference je predstavljala okrogla miza, na kateri so udeleženci razpravljali o vstopu mladih na trg dela in razmišljali o lastnostih sodobnih mladih, ki gradijo svojo kariero. Na okrogli mizi so sodelovali Vladimir Popovič, vodja Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje v Kopru, Nassim Djaba z Impact Hub Ljubljana, Neva Strel Pletikos iz Centra za osebno rast Koper in Ula Stepančič z Zavoda Scale with US. Nassim Djaba je izpostavil: »Na zaposlitvenem razgovoru mladi vprašajo, kakšne vrednote ima delodajalec /…/ Danes so delodajalci tisti, ki morajo dobro predstaviti delo, da bodo mladi pripravljeni vsak dan 8 ur svojega časa investirati pri njih.«. Vladimir Popovič je poudaril, da ZRSZ že dela v smeri ozaveščanja delodajalcev, da se tudi sami aktivirajo in raziščejo nove načine pridobivanja kadrov, saj ustaljeni načini niso več dovolj. Neva Pletikos Strel, sicer dolgoletna svetovalna delavka na osnovi šoli, zdaj pa samostojna podjetnica, je poudarila, da imajo mladi veliko informacij, tudi o poklicih, a jim včasih zmanjka veščin, da bi jih prenesli v prakso. »Zelo dolgo delujejo suvereni, ‘stisne jih’ tik pred odločitvijo,« je še dodala. Ula Stepančič, uspešna mlada podjetnica, je mladim svetovala: »Ne smete biti tiho, upajte si vprašati, pojdite po pomoč, ko jo potrebujete,« in izpostavila še ključno vlogo mentorja, ki te vodi in usmerja na poti. Mentorstvo je bilo nasploh rdeča nit, h kateri so se vračali vsi sogovorniki okrogle mize.

Žan Papič je povezoval konferenco in moderiral okroglo mizo, ob dobršni meri smeha pa je dogodek sklenil še s stand up nastopom.

Vir: LU Koper