11. julij 2024 – SRIP – Krožno gospodarstvo, ki s svojim delovanjem želi trajnostno povečati učinkovitost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter Slovenijo uveljaviti na področju krožnega gospodarstva, je letos že drugo leto zapored podelil nagrade za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva.
Na razpis za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva, ki sta ga tudi letos podprla Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, je prispelo 27 prijav, kar kaže na močno rast razvojne in inovativne dejavnosti v Sloveniji.
Strokovna komisija, ki so jo sestavljali predsednik komisije dr. Martin Ocepek, direktor razvoja umetne smole v podjetju Helios TBLUS, d. o. o., in člani komisije dr. Zorka Novak Pintarič, redna profesorica na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo na Univerzi v Mariboru, Marko Hren, vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ter mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, je podelila dve zlati, trinajst srebrnih in sedem bronastih priznanj za najboljše inventivne rešitve ter pet priznanj za razvojno dejavnost na področju krožnega gospodarstva.
Med nagrajenci je bil tudi projekt LFIA-REC – Recikliranje hitrih antigenskih LFIA testov (COVID-19),ki je prejel srebrno priznanje. Projekt LFIA-REC je vzpostavil inovativni postopek zbiranja, sterilizacije, ločevanja, reciklaže in ponovne uporabe surovin, ki so osnovne komponente v hitrih antigenskih testih. Ta postopek omogoča energijsko učinkovito sterilizacijo in ločevanje komponent hitrih antigenskih testov, ki se nato reciklirajo v plastiko in rafinirajo v zlato. Pridobljene surovine so tako nadalje uporabne za predelavo.
Pri projektu LFIA-REC, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, so sodelovali Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru, Surovina, Družba za predelavo odpadkov, d. o. o., Zlatarna Celje, d. o. o., Plastika Skaza, d. o. o., Fakulteta za tehnologijo polimerov, Univerzitetni klinični center Maribor ter Inštitut za kovinske materiale in tehnologije iz Ljubljane.
5. julij 2024 – V programskem obdobju 2014–2021 se izvaja program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki predstavlja pomemben korak k trajnostnemu razvoju in zmanjšanju negativnih vplivov podnebnih sprememb.
Cilj programa je pospešiti načrtovanje, okrepiti institucionalne sposobnosti ter izvajati demonstracijske ukrepe, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.
Izboljšano upravljanje ekosistemov
V okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje so se izvedli trije projekti, podprti s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, ki prispevajo k izboljšanju upravljanja ekosistemov, ki so pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb.
Projekt ReNature
S projektom ReNature, katerega nosilec projekta je Javni zavod park Škocjanske jame, so se usmerili predvsem v izboljšanje stanja suhih kraških travnikov in mokrišč. Na območju Brkinov, Vremščice in Košanske doline so se osredotočili na obnovo 45 ha travnikov in visokodebelnih sadovnjakov. Na območju Vremščice so obnovili približno 39 ha travnikov. V Košanski dolini so obnovili travniške površine ter pri dvorcu Ravne vzpostavili nov visokodebelni sadovnjak. Na širšem območju Brkinov so obnovili 8 kalov in en velban studenec, vkopan in obokan izvir, značilen za to območje. Ob tem so tudi kartirali in popisali ekosistemske storitve. V dveh letih so izvedli številne ozaveščevalne in izobraževalne aktivnosti za lokalno prebivalstvo, lastnike zemljišč, strokovnjake in druge deležnike. Sodelujoči partnerji v projektu so Občina Pivka, Univerza na Primorskem, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in norveški partner Foundation Norwegian Institute for Nature Research.
Projekt JeloviZA, ki ga vodi CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, je pripeljal do vzpostavitve modela upravljanja območja Jelovice. V okviru projekta so obnovili poškodovan gozd s sadnjo prilagojenih drevesnih vrst in varstvom habitatnih dreves, ob tem so namestili gnezdilnice za sove kozače, popisali vrste divjega petelina, gozdnega jereba in triprstega detla. Ravno tako so namestili števce za pridobitev podatkov o obremenjenosti prostora (število obiskovalcev in količina prometa). S prenosom dobrih praks, izobraževanji in delavnicami so dosegli boljšo usposobljenost in strokovnost deležnikov pri upravljanju ekosistema Jelovica. Pri projektu so poleg nosilca projekta sodelovali tudi Občina Železniki, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Razvojna agencija Sora, d. o. o., ter CIPRA International.
S projektom ZAGON, katerega nosilec projekta je Občina Grosuplje, so se osredotočili na dvig odpornosti ekosistemov. V sklopu projektnih aktivnosti so razvili dva modela upravljanja, in sicer enovit model upravljanja za posamezne ekosisteme ter kompleksen model upravljanja za kulturne krajine. S projektom je območje Natura 2000 pridobilo pet obnovljenih ekosistemov s skupno površino 46,15 ha. Na območju Krajinskega parka Radensko polje so obnovili mokrotni travnik in vzpostavili učno pot v dolžini treh kilometrov, ki se prične v Mali Račni pri Žabji hiši in vodi do poplavnega gozda. Ob tem so s kampanjo ozaveščanja in izobraževanji nadgradili znanje in kompetence 110 strokovnjakov za izboljšano upravljanje ekosistemov. Sodelujoči projektni partnerji so Zavod za turizem in promocijo – Turizem Grosuplje, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije ter norveški partner University College for Green Development.
Projekti, ki so se v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje osredotočali na področje upravljanja ekosistemov, so pokazali, da usmerjene aktivnosti in sodelovanje različnih deležnikov bistveno prispevata k izboljšanju upravljanja ekosistemov, ki se soočajo s pritiski podnebnih sprememb. Partnerstva z institucijami iz različnih držav so omogočila izmenjavo znanj in dobrih praks, kar je še dodatno okrepilo učinkovitost in inovativnost pristopov.
27. junij 2024 – V programskem obdobju 2014–2021 se izvaja program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki predstavlja pomemben korak k trajnostnemu razvoju in zmanjšanju negativnih vplivov podnebnih sprememb.
Cilj programa je pospešiti načrtovanje, okrepiti institucionalne sposobnosti ter izvajati demonstracijske ukrepe, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.
V okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je bilo izvedenih šest projektov, podprtih s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, ki prispevajo k povečanju uveljavljanja načel krožnega gospodarstva.
Projekt CIRCI
S projektom CIRCI, katerega nosilec projekta je Gospodarska zbornica Slovenije, se je osredotočilo na prenos dobrih praks iz Norveške v Slovenijo, uvedbo inovativnih ter zelenih tehnologij, procesov in rešitev ter izvedbo pilotnih projektov krožnega gospodarstva. Sodelujoči partnerji v projektu so TECOS, Razvojni center orodjarstva Slovenije, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije ter norveški partner Eyde Cluster.
Projekt NovIKroG, ki ga vodi Mestna občina Novo mesto, je zajemal analizo lokalnih krožnih zank in vpliva javnega naročanja na krožne snovne zanke. S projektom so vzpostavili inovativni center za krožno gospodarstvo, ki povezuje različne deležnike s področja raziskav, gospodarstva in lokalne samouprave, ter spodbujali razvoj kompetenc krožnega javnega naročanja. Ravno tako so vzpostavili model krožnega javnega naročanja ter digitalno platformo za pospeševanje zbiranja, obdelave in ponovne uporabe materialov. Pri projektu so poleg nosilca projekta sodelovali tudi Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto, Razvojni center Novo mesto, d. o. o., Zavod KNOF, so. p., Komunala Novo mesto, d. o. o., ter Nord University z Norveške.
S projektom LFIA-REC, katerega nosilec je Univerza v Mariboru, je vzpostavljena tehnologija recikliranja hitrih antigenskih LFIA testov, kar omogoča ponovno uporabo posameznih komponent testov pri izdelavi novih izdelkov. Pri projektu so sodelovali tudi Plastika Skaza, d. o. o., Fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Zlatarna Celje, d. o. o., Univerzitetni klinični center Maribor in Surovina, Družba za predelavo odpadkov, d. o. o.
S projektom studioKroG, ki ga vodi Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, se je osredotočilo na razvoj in vzpostavitev inovativnega pilotnega objekta “studio krožnega gospodarstva”. Ta objekt je zasnovan po načelih industrijske simbioze in zajema zeleno streho in stene, zbiranje deževnice ter uporabo odpadnega tekstila za toplotno izolacijo. Poleg tega so v okviru projekta izvedli kreativne delavnice, praktične prikaze, usposabljanja in izobraževanja za boljše razumevanje krožnega gospodarstva. Sodelujoči projektni partnerji so Center ponovne uporabe, izvajanje postopkov za ponovno uporabo rabljene opreme, d. o. o., OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d. o. o., Razvojno raziskovalni center Ormož, javni zavod, in norveški Fonix AS.
S projektom LEAP, katerega nosilec projekta je Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, so razvili učno-demonstracijsko mrežo, ki omogoča zasnovo bio-celulozne embalaže tudi za težje in transportno bolj obremenjene izdelke, ki še nimajo alternative EPS embalaži. V okviru projekta so vzpostavili nov poslovni model, ki temelji na uporabi invazivnih tujerodnih rastlin, prisotnih v lokalnem okolju, in ki omogoča izdelavo visoko zmogljivih embalažnih rešitev. Pri projektu so poleg nosilca projekta sodelovali tudi Inštitut za celulozo in papir, Gorenje gospodinjski aparati, d. o. o., Surovina, Družba za predelavo odpadkov, d. o. o., ter SINTEF AS.
Projekt REWINNUSE, ki ga vodi M SORA, trgovina in proizvodnja, d. d., je pripeljal do razvoja novega modela lesenega okna s steklom, vgrajenega zgolj s suhimi komponentami, ki omogočajo enostavno razstavljanje okna na osnovne komponente ter njihovo ponovno uporabo. Ob tem so se osredotočili na iskanje alternativnih lesnih vrst ter ponovno rabo odsluženega lesa. Sodelujoči partnerji v projektu so Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Gozdarski inštitut Slovenije in Norwegian Institute of Bioeconomy Research.
Prispevek k povečanemu uveljavljanju načel krožnega gospodarstva
Vseh šest projektov, ki so se v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje osredotočali na krožno gospodarstvo, je pomembno prispevalo k večji uveljavitvi načel krožnega gospodarstva v Sloveniji. Projekti so naslavljali različne vidike krožnega gospodarstva, od prenosa dobrih praks, uvajanja inovativnih tehnologij in vzpostavitve centrov za krožno gospodarstvo, do razvoja novih materialov in embalažnih rešitev ter recikliranja industrijskih izdelkov. Sodelovanje različnih deležnikov, vključno z univerzami, raziskovalnimi inštituti, občinami, podjetji in norveškimi partnerji, je omogočilo uspešno implementacijo projektov in vzpostavitev trajnostnih rešitev.
20. junij 2024 – V programskem obdobju 2014–2021 se izvaja program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki predstavlja pomemben korak k trajnostnemu razvoju in zmanjšanju negativnih vplivov podnebnih sprememb.
Cilj programa je pospešiti načrtovanje, okrepiti institucionalne sposobnosti ter izvajati demonstracijske ukrepe, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.
Izboljšano upravljanje trajnostne mobilnosti
V okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je bilo izvedenih pet projektov, podprtih s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, ki prispevajo k izboljšanju upravljanja trajnostne mobilnosti.
Projekt ReMOBIL
Projekt ReMOBIL, katerega nosilec je Posoški razvojni center, s priporočili za uskladitev zakonodaje vzpostavlja model upravljanja trajnostne mobilnosti na regionalni ravni. S projektom se je vzpostavila pilotna mreža šestih regionalnih centrov mobilnosti. Sodelujoči partnerji v projektu so Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, BSC, poslovno podporni center, d. o. o., Regionalni razvojni center Koper, Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, RRA Koroška, regionalna razvojna agencija za Koroško regijo, d. o. o., AMZS, družba za opravljanje storitev članom AMD in drugim udeležencem v cestnem prometu, d. d., Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., in norveški partner Viken County Council.
Nosilec projekta SmartMOVE je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. V okviru projekta so pripravili postopek pridobitve posebnega certifikata za trajnostno mobilnost ter vzpostavili metodologijo in izdelali trajnostne mobilnostne načrte za organizacije z velikim številom zaposlenih na prometno obremenjenih lokacijah. Prav tako so zasnovali pilotno rešitev za prevoz na delo v Ljubljanski urbani regiji z dinamičnimi skupinskimi prevozi. Pri projektu so sodelovali tudi Institut Jožef Stefan, Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., Združenje delodajalcev Slovenije, g. i. z., GoOpti, d. o. o., Inštitut za politike prostora, Center energetsko učinkovitih rešitev in Nordland Research Institute z Norveške.
Projekt SALOMON, katerega nosilec je Razvojni center Novo mesto, Svetovanje in razvoj, d. o. o., se osredotoča na izdelavo mobilnostnega načrta za upravljanje mobilnosti na lokaciji Splošne bolnišnice Novo mesto. V sklopu projekta je bil na lokaciji bolnišnice vzpostavljen sistem GoNM za izposojo koles, tri polnilne postaje za električna vozila za zaposlene in IT orodje za spremljanje potovalnih navad. Sodelujoča partnerja v projektu sta Splošna bolnišnica Novo mesto in norveški partner Nord University.
S projektom Trata 2.1, katerega nosilec je Občina Škofja Loka, se je v škofjeloški industrijski coni Trata povečal delež zaposlenih, ki uporabljajo trajnostne oblike mobilnosti za prihod na delo in odhod z dela ter službene poti za vsaj 4 %. Zgrajen je bil manjkajoči del dvosmerne kolesarske steze, ki povezuje industrijsko cono Trata z Godešičem. Podjetja, vključena v projekt, so pridobila individualne mobilnostne načrte, kolesarnice, električna kolesa in polnilnice za električna kolesa. Poleg tega so z različnimi ukrepi in promocijami zaposlenim predstavljali prednosti trajnostne mobilnosti ter jih spodbujali k spremembi načina prihoda na delo. Sodelujoči partnerji so Razvojna agencija Sora, d. o. o., Inštitut za politike prostora, CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, Knauf Insulation, d. o. o., SIBO Group, Razvoj in proizvodnja embalaže, d. o. o., LTH Castings, d. o. o., in CIPRA International.
Nosilec projekta Predjama Sustainable je Občina Postojna. S projektom so se osredotočili na izboljšanje mobilnosti na območju Predjame z večjo vključenostjo lokalnih ponudnikov v trajnostno ponudbo. Pri projektu so sodelovali Postojnska jama, turizem, gostinstvo in trgovina, d. d., Inštitut za politike prostora ter norveški partner Strand Municipality.
Prispevek k izboljšanju upravljanja trajnostne mobilnosti
Projekti, ki se osredotočajo na izboljšanje upravljanja trajnostne mobilnosti, so vzpostavili sodelovanje med različnimi regionalnimi agencijami, občinami, inštituti ter mednarodnimi partnerji, kar je omogočilo vzpostavitev pilotnih mrež, certifikacijskih postopkov in mobilnostnih načrtov, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje in izboljšujejo kakovost življenja. Projekti kažejo, da so s sodelovanjem in inovativnim pristopom možne konkretne in merljive izboljšave, ki vodijo k bolj trajnostni prihodnosti, koristni za ljudi in okolje.
19. junij 2024 – V ponedeljek, 17. junija 2024, sta se mag. Marko Koprivc, državni sekretar, pristojen za kohezijsko politiko, in vodja Sektorja za finančne mehanizme, ga. Jadranka Plut, sestala z norveško veleposlanico, Njeno ekselenco Trine Skymoen, ki zaključuje svoj mandat.
Srečanje je potekalo v prijateljskem in konstruktivnem vzdušju, kjer so se pogovarjali o uspešnem zaključku programov Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP za obdobje 2014-2021.
Oba finančna mehanizma sta v tem času s sredstvi držav donatoric, med katerimi je tudi Kraljevina Norveška, omogočila izvedbo številnih pomembnih projektov v Sloveniji. Poleg tega je beseda tekla tudi o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša prihodnje programsko obdobje.
Državni sekretar, mag. Marko Koprivc, je izrazil zadovoljstvo, da so lahko skupaj z veleposlanico obeležili uspešno sodelovanje v preteklih letih. Ob tej priložnosti se ji je še enkrat zahvalil za njen prispevek k poglobitvi odnosov med Republiko Slovenijo in Kraljevino Norveško.
10. junij 2024 – V programskem obdobju 2014–2021 se izvaja program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje,ki predstavlja pomemben korak k trajnostnemu razvoju in zmanjšanju negativnih vplivov podnebnih sprememb.
Cilj programa je pospešiti načrtovanje, okrepiti institucionalne sposobnosti ter izvajati demonstracijske ukrepe, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.
Povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov
V okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje so se izvedli trije ključni projekti, podprti s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, ki prispevajo k povečanju proizvodnje energije iz obnovljivih virov.
Pilotna geotermična elektrarna SI-Geo-Electricity
Pilotni projekt SI-Geo-Electricity, katerega nosilec so Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., je zasnovan kot demonstracijski projekt, ki omogoča povečanje izrabe geotermične energije. Projekt je omogočil vzpostavitev inovativne geotermične elektrarne z močjo 50 kW, temelječe na patentirani slovenski tehnologiji. Pri projektu so sodelovali tudi Petrol Geo, proizvodnja ogljikovodikov, d. o. o., Univerza v Mariboru in Geološki zavod Slovenije.
Projekt SOPOREM, katerega nosilec je Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, d. d., vzpostavlja proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v koprskem pristanišču in Mestni občini Koper z izgradnjo dveh sončnih elektrarn. Ta projekt pripomore k zmanjšanju ogljičnega odtisa ter zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Sodelujoči partnerji v projektu so Mestna občina Koper in Greenstat ASA iz Norveške.
Vnaprej opredeljen projekt INFO-GEOTHERMAL, ki ga vodi Geološki zavod Slovenije, se osredotoča na izboljšanje zakonodajnega okvira za geotermalno energijo. V okviru projekta so pripravili dva ključna zakonodajna predloga: poročilo o potrebnih spremembah zakonodaje za vzpostavitev sistemov zavarovanja geoloških tveganj ter poročilo o potrebnih spremembah zakonodaje za podporne sheme za reinjekcijo, kaskadno uporabo in geotermalno električno energijo. S sodelovanjem Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za naravne vire in prostor, Skupnosti občin Slovenije ter Reykjavik University, Iceland School of Energy, projekt spodbuja prehod iz stagnacije v pospešeno in okolju prijazno pridobivanje toplotne energije iz globokega podtalja.
Projekti, ki se osredotočajo na obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in energetsko varnost, spodbujajo inovativno rabo geotermične in sončne energije, izboljšujejo zakonodajni okvir ter krepijo sodelovanje med različnimi institucijami in strokovnjaki. Rezultati teh projektov prispevajo k povečani proizvodnji energije iz obnovljivih virov, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in krepitvi energetske varnosti, kar je bistvenega pomena za trajnostno prihodnost Slovenije.
V poročilu so navedeni pomembni mejniki pri izvajanju projekta ter druge informacijske in komunikacijske aktivnosti. Preberite si več o izvedenih aktivnostih v okviru projekta VIS A VIS tukaj.
V projektu so sodelovali Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije kot nosilec projekta in projektni partnerji Šentprima – zavod za rehabilitacijo in izobraževanje, Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor, Osnovna šola Kozara Nova Gorica, MIK mednarodno trgovsko in proizvodno podjetje, d. o. o., in Fjæran-Granum’s Top Competence Service z Norveške.
14. maj 2024 – Pred dobrim mesecem je v Termah Zreče v organizaciji Ministrstva za pravosodje potekala zaključna konferenca projekta Hiša za otroke (Barnahus), ki je v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma.
Predstavniki Hiše za otroke so na konferenci predstavili, kako poteka celostna obravnava otrok. Hiša za otroke je otrokom prijazen in varen prostor, kjer otrokom, ki so priče ali žrtve kaznivih dejanj, nudijo pomoč in podporo. Z njimi v Hiši za otroke opravijo zaslišanje za potrebe sodnega postopka, travmatiziranim otrokom in družinam pa nudijo krizno podporo in psihosocialno pomoč.
Na zaključni konferenci so projektni partnerji predstavili pomen takšnega projekta, kot je Hiša za otroke, na celotno družbo in tudi sodni sistem. Poleg tega so predstavili dosežke projekta, s katerimi so začrtane poti nadaljnjega razvoja ukrepov za vzpostavitev otroku prijaznega pravosodja.
Ob pričetku so prisotne nagovorili mag. Andreja Kokalj, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje, dr. Jože Ruparčič, namestnik Varuha človekovih pravic, in Regina Jensdottir, vodja enote za politike o pravicah otrok v Svetu Evrope.
V video pozdravnem nagovoru je ReginaJensdottir, vodja enote za politike o pravicah otrok v Svetu Evrope, pozdravila odločitev Slovenije za tako celovit pristop k izboljšanju življenja otrok in poudarila, da »se veseli nadaljnjega sodelovanja med Svetom Evrope in slovenskim Ministrstvom za pravosodje v prizadevanjih za okolje, kjer otroka, ki je žrtev nasilja, ni strah ali sram, da bi se obrnil na pravosodni sistem.«
Na zaključni konferenci projekta Hiša za otroke je več o rezultatih in načrtih projekta povedal tudi mag. Andrej Del Fabro, vodja projekta. Izpostavil je, da so »od februarja 2021 prenovili in uredili prostore ter poskrbeli za usposabljanje skoraj 800 strokovnjakov strokovnih delavcev CSD, strokovnih in vodstvenih delavcev v osnovnih šolah ter sodnikov, tožilcev, odvetnikov in strokovnih delavcev sodišč, usposobili pa so tudi osebje Hiše za otroke.«
O tem je na zaključni konferenci spregovorila tudi Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka in namestnica generalnega državnega tožilca RS, ki je poudarila, da »Hiša za otroke omogoča bolj pristno, manj obremenjujoče sporočanje otroka, žrtve kaznivega dejanja, o tem, kaj se mu je zgodilo.« Ob tem je povedala, da so v preteklosti večkrat naslavljali problematiko, kako čim manj obremenjujoče pristopati k otrokom, ki so žrtve kaznivih dejanj, jih zasliševati na način, ki bi povzročil najmanj travm in čim bolj razumeti posledice, ki jih doživlja ta otrok.
9. maj 2024 – V aprilu je potekal zaključni dogodek projekta EMPOWER FOR 21, ki je sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Zaključni dogodek projekta Opolnomočenje za delo v 21. stoletju z razvojem veščin vseživljenjskega učenja, dobrega počutja zaposlenega ter preprečevanjem in prepoznavanjem duševnih motenj – EMPOWER FOR 21 – je bil namenjen predvsem strokovnjakom s področja medicine. Specialisti, specializanti in študenti medicine so si v živo ogledali prenos laparoskopskega posega iz UKC Maribor.
S pomočjo delavnic, razvitih v sklopu projekta, bodo študentom pomagali razviti kritično razmišljanje, profesorjem pa omogočili boljše prepoznavanje in ravnanje ob psihičnih težavah mladih. Udeleženci delavnic so pridobili dragocene vpoglede in orodja za optimalno delovanje v službenem okolju.
V okviru zaključnega dogodka je potekala tudi novinarska konferenca. Na novinarski konferenci sta vodja projekta, dr. Monika Sobočan, in specialistka otroške in mladostniške psihiatrije, izr. prof. dr. Hojka Gregorič Kumperščak, predstavili rezultate projekta EMPOWER FOR 21, Opolnomočenje za delo v 21. stoletju z razvojem veščin vseživljenjskega učenja, dobrega počutja zaposlenega ter preprečevanjem in prepoznavanjem duševnih motenj.
Ob robu dogodka je nastal tudi zbornik predavanj laparoskopskih tehnik z naslovom Predavanja iz naprednih laparoskopskih tehnik v ginekologiji, ki je za interesno javnost in stroko dostopen za ogled tukaj.
V projektu EMPOWER FOR 21 soustvarjajo nosilec projekta Univerzitetni klinični center Maribor in projektna partnerja Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru ter Norwegian University of Science and Technology z Norveške.
30. april 2024 – V Luki Koper so v okviru projekta SOPOREM zaključili gradnjo ene največjih sončnih elektrarn v državi s skupno močjo 3,3 MW, ki se razprostira na strehah skladišč terminala za generalne tovore.
Slovesni dogodek, ki je potekal v Luki Koper, se je pričel z uvodnim nagovorom predsednice uprave Luke Koper, Nevenke Kržan. Sledil je nagovor vodje Sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, Jadranke Plut. Za konec je pozdravni nagovor udeležencem namenila tudi veleposlanica Kraljevine Norveške, nje. eksc. Trine Skymoen.
Kot je dejala Jadranka Plut, vodja Sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, si je Slovenija zastavila cilj, da v naslednjih letih podvoji zmogljivosti na področju pridobivanja sončne energije. »Prav tovrstne elektrarne pomembno prispevajo k doseganju cilja, saj omogočajo veliko povečanje kumulativne moči v celotni Obalno-kraški regiji. Poleg pozitivnih vplivov na doseganje svetovnih in evropskih okolijskih ciljev za zmanjšanje podnebnih sprememb, sončne elektrarne zagotavljajo tudi višjo energetsko samozadostnost in manjšo odvisnost od nihanja cen električne energije na trgu,« je v svojem govoru izpostavila.
»Spodbujanje zelene energije ostaja prednostna naloga obeh programov finančnih mehanizmov, saj predstavlja ključni element v boju proti podnebnim spremembam in spodbujanju trajnostnega razvoja širom Evrope. Zeleni alternativni viri energije predstavljajo potencial, saj so ne le trajnostni, ampak tudi povečujejo energetsko varnost, ustvarjajo nova delovna mesta in znižujejo emisije CO2,« je misli strnila veleposlanica Kraljevine Norveške, nje. eksc. Trine Skymoen.
Boštjan Pavlič, vodja področja varovanja zdravja in ekologije, in dr. Boris Sučić z Inštituta Jožef Stefan sta predstavila energetski in podnebni načrt Luke Koper ter ključnih strateških usmeritev.
S slovesnim prerezom traku predsednice uprave Luke Koper, Nevenke Kržan, veleposlanice Kraljevine Norveške, nje. eksc. Trine Skymoen, vodje Sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, Jadranke Plut, ter direktorja podjetja Riko, Janeza Škrabca, se je uradno namenu predala nova sončna elektrarna, ki se razprostira na približno 15.000 kvadratnih metrih. Sončna elektrarna z močjo 3,3 megavate bo pomembno prispevala k večji energetski neodvisnosti in bolj čistemu okolju, s proizvedeno energijo pa bomo dosegli tudi 1.500 ton manj izpustov CO2 letno.
Nosilec projekta SOPOREM je Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, d. d., projektna partnerja pa sta Mestna občina Koper in norveški Greenstat ASA.
