Projekti za povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov

10. junij 2024 – V programskem obdobju 2014–2021 se izvaja program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki predstavlja pomemben korak k trajnostnemu razvoju in zmanjšanju negativnih vplivov podnebnih sprememb.

Cilj programa je pospešiti načrtovanje, okrepiti institucionalne sposobnosti ter izvajati demonstracijske ukrepe, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

Povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov

V okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje so se izvedli trije ključni projekti, podprti s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, ki prispevajo k povečanju proizvodnje energije iz obnovljivih virov.

Pilotna geotermična elektrarna SI-Geo-Electricity

Pilotni projekt SI-Geo-Electricity, katerega nosilec so Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., je zasnovan kot demonstracijski projekt, ki omogoča povečanje izrabe geotermične energije. Projekt je omogočil vzpostavitev inovativne geotermične elektrarne z močjo 50 kW, temelječe na patentirani slovenski tehnologiji. Pri projektu so sodelovali tudi Petrol Geo, proizvodnja ogljikovodikov, d. o. o., Univerza v Mariboru in Geološki zavod Slovenije.

Inovativna geotermična elektrarna.
© SI-Geo-Electricity

Projekt SOPOREM

Projekt SOPOREM, katerega nosilec je Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, d. d., vzpostavlja proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v koprskem pristanišču in Mestni občini Koper z izgradnjo dveh sončnih elektrarn. Ta projekt pripomore k zmanjšanju ogljičnega odtisa ter zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Sodelujoči partnerji v projektu so Mestna občina Koper in Greenstat ASA iz Norveške.

Sončna elektrarna na strehi.
© SOPOREM

Projekt INFO-GEOTHERMAL

Vnaprej opredeljen projekt INFO-GEOTHERMAL, ki ga vodi Geološki zavod Slovenije, se osredotoča na izboljšanje zakonodajnega okvira za geotermalno energijo. V okviru projekta so pripravili dva ključna zakonodajna predloga: poročilo o potrebnih spremembah zakonodaje za vzpostavitev sistemov zavarovanja geoloških tveganj ter poročilo o potrebnih spremembah zakonodaje za podporne sheme za reinjekcijo, kaskadno uporabo in geotermalno električno energijo. S sodelovanjem Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za naravne vire in prostor, Skupnosti občin Slovenije ter Reykjavik University, Iceland School of Energy, projekt spodbuja prehod iz stagnacije v pospešeno in okolju prijazno pridobivanje toplotne energije iz globokega podtalja.

Geotermalna vrtina.
© INFO-GEOTHERMAL

Prispevek k trajnostni prihodnosti Slovenije

Projekti, ki se osredotočajo na obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in energetsko varnost, spodbujajo inovativno rabo geotermične in sončne energije, izboljšujejo zakonodajni okvir ter krepijo sodelovanje med različnimi institucijami in strokovnjaki. Rezultati teh projektov prispevajo k povečani proizvodnji energije iz obnovljivih virov, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in krepitvi energetske varnosti, kar je bistvenega pomena za trajnostno prihodnost Slovenije.

VIRI: SI-Geo-Electricity, SOPOREM in INFO-GEOTHERMAL

Izvedene aktivnosti v okviru projekta VIS A VIS

23. maj 2024 – Projektni partnerji projekta Podpora strokovnim delavcem v izobraževanju in zaposlovanju na področju avtizma (VIS A VIS), ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov, so pripravili končno poročilo izvedenih projektnih aktivnosti.

V poročilu so navedeni pomembni mejniki pri izvajanju projekta ter druge informacijske in komunikacijske aktivnosti. Preberite si več o izvedenih aktivnostih v okviru projekta VIS A VIS tukaj.

V projektu so sodelovali Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije kot nosilec projekta in projektni partnerji Šentprima – zavod za rehabilitacijo in izobraževanje, Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor, Osnovna šola Kozara Nova Gorica, MIK mednarodno trgovsko in proizvodno podjetje, d. o. o., in Fjæran-Granum’s Top Competence Service z Norveške.

VIR: VIS A VIS

Zaključna konferenca projekta Hiša za otroke (Barnahus)

14. maj 2024 – Pred dobrim mesecem je v Termah Zreče v organizaciji Ministrstva za pravosodje potekala zaključna konferenca projekta Hiša za otroke (Barnahus), ki je v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma.

Predstavniki Hiše za otroke so na konferenci predstavili, kako poteka celostna obravnava otrok. Hiša za otroke je otrokom prijazen in varen prostor, kjer otrokom, ki so priče ali žrtve kaznivih dejanj, nudijo pomoč in podporo. Z njimi v Hiši za otroke opravijo zaslišanje za potrebe sodnega postopka, travmatiziranim otrokom in družinam pa nudijo krizno podporo in psihosocialno pomoč.

Na zaključni konferenci so projektni partnerji predstavili pomen takšnega projekta, kot je Hiša za otroke, na celotno družbo in tudi sodni sistem. Poleg tega so predstavili dosežke projekta, s katerimi so začrtane poti nadaljnjega razvoja ukrepov za vzpostavitev otroku prijaznega pravosodja.

Pogled na oder, na katerem poteka predstavitev.
© Hiša za otroke

Ob pričetku so prisotne nagovorili mag. Andreja Kokalj, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje, dr. Jože Ruparčič, namestnik Varuha človekovih pravic, in Regina Jensdottir, vodja enote za politike o pravicah otrok v Svetu Evrope.

V video pozdravnem nagovoru je Regina Jensdottir, vodja enote za politike o pravicah otrok v Svetu Evrope, pozdravila odločitev Slovenije za tako celovit pristop k izboljšanju življenja otrok in poudarila, da »se veseli nadaljnjega sodelovanja med Svetom Evrope in slovenskim Ministrstvom za pravosodje v prizadevanjih za okolje, kjer otroka, ki je žrtev nasilja, ni strah ali sram, da bi se obrnil na pravosodni sistem.«

Udeleženci zaključne konference sedijo na stolih in spremljajo dogajanje.
© Hiša za otroke

Na zaključni konferenci projekta Hiša za otroke je več o rezultatih in načrtih projekta povedal tudi mag. Andrej Del Fabro, vodja projekta. Izpostavil je, da so »od februarja 2021 prenovili in uredili prostore ter poskrbeli za usposabljanje skoraj 800 strokovnjakov strokovnih delavcev CSD, strokovnih in vodstvenih delavcev v osnovnih šolah ter sodnikov, tožilcev, odvetnikov in strokovnih delavcev sodišč, usposobili pa so tudi osebje Hiše za otroke.«

O tem je na zaključni konferenci spregovorila tudi Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka in namestnica generalnega državnega tožilca RS, ki je poudarila, da »Hiša za otroke omogoča bolj pristno, manj obremenjujoče sporočanje otroka, žrtve kaznivega dejanja, o tem, kaj se mu je zgodilo.« Ob tem je povedala, da so v preteklosti večkrat naslavljali problematiko, kako čim manj obremenjujoče pristopati k otrokom, ki so žrtve kaznivih dejanj, jih zasliševati na način, ki bi povzročil najmanj travm in čim bolj razumeti posledice, ki jih doživlja ta otrok.

Predstavniki Hiše za otroke pozirajo fotografu.
© Hiša za otroke

V projektu Hiša za otroke sodelujejo nosilec projekta Ministrstvo za pravosodje in projektni partner Javni zavod Hiša za otroke.

VIR: Hiša za otroke (Barnahus)

Zaključni dogodek projekta EMPOWER FOR 21

9. maj 2024 – V aprilu je potekal zaključni dogodek projekta EMPOWER FOR 21, ki je sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.

Zaključni dogodek projekta Opolnomočenje za delo v 21. stoletju z razvojem veščin vseživljenjskega učenja, dobrega počutja zaposlenega ter preprečevanjem in prepoznavanjem duševnih motenj – EMPOWER FOR 21 –  je bil namenjen predvsem strokovnjakom s področja medicine. Specialisti, specializanti in študenti medicine so si v živo ogledali prenos laparoskopskega posega iz UKC Maribor.

Moški sedi in govori v mikrofone pred seboj.
© EMPOWER FOR 21

S pomočjo delavnic, razvitih v sklopu projekta, bodo študentom pomagali razviti kritično razmišljanje, profesorjem pa omogočili boljše prepoznavanje in ravnanje ob psihičnih težavah mladih. Udeleženci delavnic so pridobili dragocene vpoglede in orodja za optimalno delovanje v službenem okolju.

Dve ženski sedita na odru in govorita v mikrofone pred njima.
© EMPOWER FOR 21

V okviru zaključnega dogodka je potekala tudi novinarska konferenca. Na novinarski konferenci sta vodja projekta, dr. Monika Sobočan, in specialistka otroške in mladostniške psihiatrije, izr. prof. dr. Hojka Gregorič Kumperščak, predstavili rezultate projekta EMPOWER FOR 21, Opolnomočenje za delo v 21. stoletju z razvojem veščin vseživljenjskega učenja, dobrega počutja zaposlenega ter preprečevanjem in prepoznavanjem duševnih motenj.

Ob robu dogodka je nastal tudi zbornik predavanj laparoskopskih tehnik z naslovom Predavanja iz naprednih laparoskopskih tehnik v ginekologiji, ki je za interesno javnost in stroko dostopen za ogled tukaj.

Moški sedi na stolu, pred njim so trije mikrofoni in računalnik. Moški govori.
© EMPOWER FOR 21

V projektu EMPOWER FOR 21 soustvarjajo nosilec projekta Univerzitetni klinični center Maribor in projektna partnerja Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru ter Norwegian University of Science and Technology z Norveške.

VIR: EMPOWER FOR 21

Otvoritev ene največjih sončnih elektrarn v državi

30. april 2024 – V Luki Koper so v okviru projekta SOPOREM zaključili gradnjo ene največjih sončnih elektrarn v državi s skupno močjo 3,3 MW, ki se razprostira na strehah skladišč terminala za generalne tovore.

Sončna elektrarna na strehi terminala za generalne tovore v Luki Koper.
© SOPOREM

Slovesni dogodek, ki je potekal v Luki Koper, se je pričel z uvodnim nagovorom predsednice uprave Luke Koper, Nevenke Kržan. Sledil je nagovor vodje Sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, Jadranke Plut. Za konec je pozdravni nagovor udeležencem namenila tudi veleposlanica Kraljevine Norveške, nje. eksc. Trine Skymoen.

Jadranka Plut stoji na odru pred stoječim mikrofonom in ima govor.
© SOPOREM

Kot je dejala Jadranka Plut, vodja Sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, si je Slovenija zastavila cilj, da v naslednjih letih podvoji zmogljivosti na področju pridobivanja sončne energije. »Prav tovrstne elektrarne pomembno prispevajo k doseganju cilja, saj omogočajo veliko povečanje kumulativne moči v celotni Obalno-kraški regiji. Poleg pozitivnih vplivov na doseganje svetovnih in evropskih okolijskih ciljev za zmanjšanje podnebnih sprememb, sončne elektrarne zagotavljajo tudi višjo energetsko samozadostnost in manjšo odvisnost od nihanja cen električne energije na trgu,« je v svojem govoru izpostavila.

Veleposlanica Kraljevine Norveške stoji na odru pred stoječim mikrofonom in ima govor.
© SOPOREM

»Spodbujanje zelene energije ostaja prednostna naloga obeh programov finančnih mehanizmov, saj predstavlja ključni element v boju proti podnebnim spremembam in spodbujanju trajnostnega razvoja širom Evrope. Zeleni alternativni viri energije predstavljajo potencial, saj so ne le trajnostni, ampak tudi povečujejo energetsko varnost, ustvarjajo nova delovna mesta in znižujejo emisije CO2,« je misli strnila veleposlanica Kraljevine Norveške, nje. eksc. Trine Skymoen.

Boštjan Pavlič, vodja področja varovanja zdravja in ekologije, in dr. Boris Sučić z Inštituta Jožef Stefan sta predstavila energetski in podnebni načrt Luke Koper ter ključnih strateških usmeritev.

S slovesnim prerezom traku predsednice uprave Luke Koper, Nevenke Kržan, veleposlanice Kraljevine Norveške, nje. eksc. Trine Skymoen, vodje Sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, Jadranke Plut, ter direktorja podjetja Riko, Janeza Škrabca, se je uradno namenu predala nova sončna elektrarna, ki se razprostira na približno 15.000 kvadratnih metrih. Sončna elektrarna z močjo 3,3 megavate bo pomembno prispevala k večji energetski neodvisnosti in bolj čistemu okolju, s proizvedeno energijo pa bomo dosegli tudi 1.500 ton manj izpustov CO2 letno.

Z leve proti desni stojijo direktor podjetja Riko, Janez Škrabec, predsednica uprave Luke Koper, Nevenka Kržan, veleposlanica Kraljevine Norveške, nje. eksc. Trine Skymoen, vodja Sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, Jadranke Plut pred razrezom slavnostnega traku.
© SOPOREM

Nosilec projekta SOPOREM je Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, d. d., projektna partnerja pa sta Mestna občina Koper in norveški Greenstat ASA.

VIR: Luka Koper

Otvoritev sončne elektrarne na strehi Parkirne hiše Sonce

29. april 2024 – V okviru projekta SOPOREM, ki je sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP), je v začetku prejšnjega tedna na parkirni hiši P+R Sonce potekala slavnostna otvoritev sončne elektrarne Mestne občine Koper.

Izteka se dve leti trajajoči projekt SOPOREM, v okviru katerega je Mestna občina Koper (MOK) s ciljem povečanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov na strehi Parkirne hiše Sonce zgradila sončno elektrarno s skoraj 500 kilovati moči.

© Jakob Bužan

Odprtja sončne elektrarne se je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, mag. Marko Koprivc, ki je v nagovoru izpostavil, da »projekt SOPOREM z izgradnjo dveh sončnih elektrarn prispeva k doseganju cilja krepitve deleža proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v strukturi proizvodnje električne energije, kajti omogoča 14-odstotno povišanje trenutne kumulativne moči sončnih elektrarn v celotni Obalno-kraški regiji.«

© Jakob Bužan

S projektom SOPOREM so projektni partnerji – poleg Mestne občine Koper še Luka Koper kot nosilec projekta in norveško podjetje Greenstat – vzpostavili proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v koprskem pristanišču in Mestni občini Koper z izgradnjo dveh sončnih elektrarn.

Sončna elektrarna na strehi Parkirne hiše Sonce z več kot tisoč moduli ima inštalirano moč 459 kilovatov. Elektrarna bo letno proizvedla 505 megavatnih ur električne energije, kar bi zadoščalo za letno preskrbo 50 gospodinjstev. Proizvedeno elektriko bodo koristili številni javni objekti v občini, kot so Arena Bonifika, bazen Olimpijskega centra Koper, stavba Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper in ne nazadnje tudi občinske stavbe na Verdijevi ulici. Na ta način bo koprska občina znižala izpuste ogljikovega dioksida za 186 ton letno.

VIR: Projekt SOPOREM

Zaključni dogodek projekta SCHOOL21

29. april 2024 – V prejšnjem tednu je v Kovačnici – podjetniški inkubator Kranj, potekala zaključna konferenca projekta SCHOOL21.

Projekt SCHOOL21 s pomočjo razvoja nove metode in orodja poučevanja mlade tekom procesa formalnega izobraževanja opremi z veščinami in znanji za 21. stoletje, ki so potrebni za samostojno življenje in delo ter opolnomoči in motivira učitelje za uporabo inovativnih metod poučevanja.

Uvodni pozdrav so udeležencem konference namenili direktorica BSC – Kranj, Franja Gabrovšek Schmidt, ravnateljica gimnazije Franceta Prešerna Kranj, Mirjam Bizjak, podžupan Mestne občine Kranj, Janez Černe, namestnik veleposlanice Kraljevine Norveške, Herman Baskår, vodja Sektorja za finančne mehanizme z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, Jadranka Plut.

Namestnik veleposlanice Kraljevine Norveške, Herman Baskår, med uvodnim nagovorom.
© SCHOOL21

Jadranka Plut, vodja Sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj je v svojem nagovoru poudarila, da »hitro napredujoče tehnologije, spreminjajoča se družba ter trg dela od nas danes zahtevajo druge veščine in kompetence kot pred desetimi leti, zato je nujno, da se učenci pripravijo na vseživljenjsko učenje ter razvijajo kompetence za 21. stoletje.«

Jadranka Plut, vodja Sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, med uvodnim govorom na odru.
© SCHOOL21

Glavni namen projekta je vpeljava norveških konceptov učenja na prostem v pilotni kranjski šoli, in sicer v Osnovni šoli Franceta Prešerna in gimnaziji Franceta Prešerna, ki sta s tem projektom pridobili tudi svoji prvi učilnici na prostem. V želji po izmenjavi znanja ter spodbujanju inovativnih pristopov v izobraževanju so v okviru projekta izvedli številne aktivnosti, ki so jih predstavili na zaključni konferenci.

Dr. Øystein Winje, priznani norveški strokovnjak za učenje na prostem, med svojim predavanjem na odru. V ozadju udeleženci, sedeči na stolih, spremljajo potek predavanja.
© SCHOOL21

Osrednji del dogodka je zaznamovalo predavanje dr. Øysteina Winjeja, priznanega norveškega strokovnjak za učenje na prostem. Udeležence je navdušil s svojimi izkušnjami in raziskavami na področju učenja na prostem.

Udeleženci okrogle mize med pogovorom.
© SCHOOL21

Panel s predstavniki projektnih partnerjev je ponudil vpogled v ključna spoznanja projekta, pri čemer so izpostavili svoje izkušnje, izzive in dosežke. Zadnji del konference se je posvetili konkretnim primerom učenja na prostem v pilotnih šolah.

Govorci zaključne konference med poziranjem fotografu.
© SCHOOL21

V projektu SCHOOL21 sodelujejo nosilec projekta Gimnazija Franceta Prešerna, projektni partnerji Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj, SOCIALNA AKADEMIJA – zavod za izobraževanje, raziskovanje in kulturo, BSC, poslovno podporni center, d. o. o., ter  norveški projektni partner Møre and Romsdal County Council.

VIR: Projekt SCHOOL21

Skupni zaključni dogodek projektov ReMOBIL in SmartMOVE

26. april 2024 – V začetku tega tedna se je odvila skupna zaključna konferenca projektov ReMOBIL in SmartMOVE, ki se osredotočata na izzive trajnostne mobilnosti na regionalnih ravneh na območjih z veliko prometa. Rdeča nit dogodka so bile inovativne rešitve in nov model upravljanja trajnostne mobilnosti.

Zaključna konferenca z naslovom Inovativne rešitve in nov model upravljanja trajnostne mobilnosti se je odvila v dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru v okviru projektov ReMOBIL in SmartMOVE, ki sta sofinancirana s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP). Na dogodku so se predstavili tudi ostali projekti, sofinancirani s sredstvi Finančnega mehanizma EGP. To so Predjama Sustainable, SALOMON in Trata 2.1.

Udeležence dogodka je uvodoma pozdravila podžupanja Mestne občine Koper, Mateja Hrvatin Kozlovič, častna gostja veleposlanica Kraljevine Norveške, Trine Skymoen, minister za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksander Jevšek, direktor Posoškega razvojnega centra, ki je vodilni partner projekta ReMOBIL, Simon Škvor, in direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, Lilijana Madjar.

Trine Skymoen (ambasador of Norway), Dogodek : Inovativne rešitve in nov model upravljanja trajnostne mobilnosti, Regionalni razvojni center Koper, Koper, Slovenia, 23.04.2024, Mandatory Credit © Uros Hocevar / kolektiff
© Uros Hocevar / kolektiff

Častna gostja veleposlanica Kraljevine Norveške, Trine Skymoen, je poudarila pomen promocije trajnostne mobilnosti, k čemur je pripomoglo tudi pet projektov, katerih rezultate bo mogoče prenesti na nova območja.

dr. Aleksander Jevšek (Minister za kohezijo in regionalni razvoj, Dogodek : Inovativne rešitve in nov model upravljanja trajnostne mobilnosti, Regionalni razvojni center Koper, Koper, Slovenia, 23.04.2024, Mandatory Credit © Uros Hocevar / kolektiff
© Uros Hocevar / kolektiff

Minister za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksander Jevšek je izpostavil pomen trajnostne mobilnosti za prihodnost naše države in Evrope. V nagovoru je poudaril, da “je naš skupen cilj, da spodbujamo trajnostno mobilnost kot način življenja ter da kot posamezniki in skupnost prispevamo k ohranitvi okolja. Če to želimo ali ne, zeleni prehod je realnost.

Sledila je predstavitev projekta ReMOBIL, ki je preko dobrih praks iz tujine prenesel v Slovenijo učinkovit model upravljanja trajnostne mobilnosti. V okviru projekta so organizirali mednarodno poletno šolo trajnostne mobilnosti in izvajali izobraževanja strokovnjakov s tega področja. Vzpostavljenih je bilo šest Regijskih centrov mobilnosti (RCM), in sicer RCM Istra Brkini Kras, RCM Severna Primorska, RCM Ljubljanske urbane regije, RCM Gorenjske, RCM Podravje in RCM Koroška.

Projekt SmartMOVE, katerega nosilec je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, se je ukvarjal z upravljanjem trajnostne mobilnosti na lokacijah z veliko prometa v Ljubljani in okolici, naslavljal pa je predvsem delodajalce. V projekt so bili vključeni trije veliki zaposlovalci v Ljubljani, in sicer Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, BTC City Ljubljana in IKEA Slovenija, za katere so pripravili mobilnostne načrte, ki ponujajo ukrepe za bolj trajnosten prihod zaposlenih na delo.

Skozi panelno razpravo so praktične rešitve mobilnostnih izzivov in mobilnostne načrte za ustanove predstavili projekt SALOMON, projekt Predjama Sustainable in projekt Trata 2.1. Občina Postojna je preko projekta Predjama Sustainable pripravila trajnostne prometne rešitve za povezavo med Postojno oz. Postojnsko jamo in Predjamskim gradom. Splošna bolnišnica Novo mesto je v okviru projekta SALOMON izvedla raziskavo o potovalnih navadah zaposlenih, pacientov in obiskovalcev, pridobila je mobilnostni načrt, kolesarnico sistema za izposojo koles GoNM in polnilnice s polnilnimi mesti za električna vozila. Projekt Trata 2.1, industrijska cona za 21. stoletje, je kot prvi v Sloveniji obravnaval mobilnost v industrijskih conah. Projektno območje je bila industrijska cona trata v Škofji Loka.

Peter Zajc, (Regionalna razvojna agencija za Koroško), Miro Kristan (Posoški razvojni center), Nejc Smole, (župan občine Medvode) and Darko Trajanov, (Direktorat za prometno politiko, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo), Dogodek : Inovativne rešitve in nov model upravljanja trajnostne mobilnosti, Regionalni razvojni center Koper, Koper, Slovenia, 23.04.2024, Mandatory Credit © Uros Hocevar / kolektiff
© Uros Hocevar / kolektiff

Ob robu predstavitve projektov je potekala še panelna razprava na temo vzpostavljanja regijskih centrov mobilnosti, na katerih so sodelovali predstavniki projektnih partnerjev, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, lokalnih skupnosti in podjetij.

V projektu SmartMOVE sodelujejo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije kot nosilec projekta in projektni partnerji Institut Jožef Stefan, Inštitut za politike prostora, Ljubljanski urbanistični zavod, Združenje delodajalcev Slovenije, GoOpti, Center energetsko učinkovitih rešitev in norveški partner Nordland Research Institute.

V projekti ReMOBIL sodelujejo Posoški razvojni center kot nosilec projekta in projektni partnerji Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, BSC Kranj, Regionalni razvojni center Koper, Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, RRA Koroška, AMZS, Ljubljanski urbanistični Zavod in norveški partner Viken County Council.

VIR: Projekt ReMOBIL in projekt SmartMOVE

Podpiranje učinkovite kaskadne uporabe geotermalne energije

26. april 2024 – Včeraj je potekal zaključni dogodek v okviru projekta INFO-GEOTHERMAL, ki je sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP).

Zaključne konference se je z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj udeležil državni sekretar, mag. Marko Koprivc, ki je v svojem nagovoru poudaril, da »povečana in energetsko bolj učinkovita raba termalne vode za pridobivanje geotermalne energije lahko pomembno pripomore k doseganju podnebnih in energetskih ciljev Slovenije. Ker gre za lokalni obnovljivi vir energije, njena raba znatno zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in lahko nadomesti rabo fosilnih goriv na območjih z najugodnejšim potencialom, ki so predvsem na vzhodu države.«

Državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, mag. Marko Koprivc, med uvodnim nagovorom, stoječ za govornim pultom.
© MKRR

Geotermalna energija je shranjena v obliki toplote pod trdnim zemeljskim površjem in je ena izmed ključnih obnovljivih virov energije za energetsko prestrukturiranje Slovenije. Njen potencial je največji za sektor ogrevanja in hlajenja in najlaže dosegljivi viri termalne vode se nahajajo v SV Sloveniji. Za uspešen razvoj geotermalnih projektov morajo biti urejeni in dostopni javni podatki o geotermalnem potencialu. Zato so v okviru projekta pripravili pregledovalnik 3D geotermalnega modela severovzhodne Slovenije, ki prikazuje informacije o geološki zgradbi in temperaturah v globini do 5 km pod površjem ter lokacije in metapodatke o več kot 250 globokih vrtinah in 3.438 km geofizikalnih profilov. V občinah Beltinci, Turnišče in Dobrovnik so opredelili prednostna območja za izgradnjo novih geotermalnih vrtin in trajnih industrijskih rastlinjakov.

V smernicah za razvoj geotermalnih projektov so projektni partnerji izpostavili razlike v zahtevani dokumentaciji in postopkih treh zakonov, ki urejajo rabo globoke geotermalne energije. To so Zakon o vodah, Zakon o rudarstvu in od poletja 2023 tudi Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE). Da bi v prihodnje olajšali in poenotili postopke, so podali predloge za odpravo neskladij.

S projektom so uspeli povezati glavne akterje geotermalnega razvoja v Sloveniji in oblikovati skupne izzive novega nacionalnega geotermalnega združenja. Ogledov dobrih praks na Islandiji, Hrvaškem in v Sloveniji ter strokovnih srečanj se je udeležilo preko 120 slovenskih strokovnjakov in predstavnikov lokalnih skupnosti skupaj z več kot 30 kolegi iz Evrope in ZDA. Na mednarodni poletni geotermalni šoli v Ljubljani so izobrazili 24 večinoma doktorskih študentov iz 15 držav, na delavnicah pa termalne vode približali več kot 500 osnovnošolcem.

INFO-GEOTHERMAL je prvi projekt, namenjen inovativni krepitvi zmogljivosti sektorja rabe globoke geotermalne energije v Sloveniji. Sodelovanje Geološkega zavoda Slovenije, Ministrstva za naravne vire in prostor, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Skupnosti občin Slovenije ter islandskega partnerja Reykjavik University, Iceland School of Energy je doseglo oba poglavitna cilja. Prvi je izboljšanje razpoložljivosti informacij, ki podpirajo razvoj projektov z učinkovito kaskadno uporabo termalne vode in drugi povečati znanje in ozaveščenost o trajnostnih načinih rabe globoke geotermalne energije.

VIR: Projekt INFO-GEOTHERMAL

Otvoritev učilnic na prostem v okviru projekta SCHOOL21

25. april 2024 – Dve kranjski šoli sta bogatejši za učilnici na prostem. Njuna postavitev je nastala v okviru projekta SCHOOL21 – gremo ven! (SCHOOL21), ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.

Udeležence je ob otvoritvi učilnice na prostem na Gimnaziji Franceta Prešerna nagovorila ravnateljica Mirjam Bizjak. Poudarila je pomembnost te pridobitve za šolski prostor, predvsem pa za dijake. »Dijaki, ne se učiti samo za ocene in točke, učite se zase, za življenje,« je še dodala.

ravnateljica govori na zelenici pred gimnazijo© MKRR

Povezovanje dogodka in kulturni program so pripravili dijaki. V njihovem nagovoru je bilo zaznati veliko željo po svobodi, kar jim bo v okviru izvedbe pouka dodatno omogočala prav nova učilnica na prostem. Svobodo bodo lahko okušali vse do neba, prav do Sonca in zvezd.

teleskop in plakat projekta v ozadju

© MKRR

lesene klopi, v ozadju dva teleskopa in plakat

© MKRR

Nekaj dni prej je učilnico na prostem otvorila tudi OŠ Franceta Prešerna. Učenci bodo lahko na prostem spoznavali različne vsebine, skrbeli za rastline in se še na druge načine učili za prihodnost.

klopi in mize, visoke grede in nadstrešek na zelenici© MKRR

Projekt SCHOOL21 s pomočjo razvoja nove metode in orodja poučevanja mlade tekom procesa formalnega izobraževanja opremi z veščinami in znanji za 21. stoletje, ki so potrebni za samostojno življenje in delo ter opolnomoči in motivira učitelje za uporabo inovativnih metod poučevanja. V njem sodelujejo nosilec projekta Gimnazija Franceta Prešerna, slovenski projektni partnerji OŠ Franceta Prešerna Kranj, SOCIALNA AKADEMIJA – zavod za izobraževanje, raziskovanje in kulturo in BSC d. o. o. ter  norveški projektni partner Møre and Romsdal County Council.

Skip to content