Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP 2014–2021
Sodelujemo skupaj za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo.

Obnova mreže mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 in druge zavarovane vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečju Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera (ReNature)

Programsko področje:

Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje

Rezultat:

Izboljšano upravljanje ekosistemov pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb

Neposredni učinek:

Boljša usposobljenost za upravljanje ekosistemov

Naziv projekta:

Obnova mreže mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 in druge zavarovane vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečju Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera

Kratko ime (akronim):

ReNature

Nosilec projekta:

Javni zavod park Škocjanske jame, Slovenija

Projektni partnerji:

Partner 1: Občina Pivka
Partner 2: Univerza na Primorskem
Partner 3: Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
Partner 4: Foundation Norwegian Institute for Nature Research (NOR)

Začetek projekta:

01.05.2022

Konec projekta:

30.04.2024

Vir financiranja:

Finančni mehanizem EGP in pripadajoča slovenska udeležba

Skupni upravičeni izdatki projekta (EUR):

1.196.385,00

Višina dodeljenih sredstev (EUR):

1.196.385,00

Glavni rezultati projekta:

Povečanje površin obnovljenih mokrišč in traviščnih ekosistemov, katerih delovanje je zmanjšano zaradi podnebnih sprememb; povečano vključevanje vidika ekosistemskih storitev v modele upravljanja v projektnem območju (razvit nov participativni model upravljanja, ki temelji na popisih ekosistemskih storitev in prilagoditvah podnebnim spremembam ter okrepitev usposobljenosti služb za upravljanje mokrišč in traviščnih ekosistemov); povečano število informiranih in ozaveščenih ciljnih skupin, ki razumejo pomen ohranjanja in obnove mokrišč in traviščnih ekosistemov ter vpliv podnebnih sprememb.

Povzetek projekta:

Projekt naslavlja obnovo mokrišč in traviščnih ekosistemov, pomembnih za Natura 2000 vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečju reke Reke (MAB KPR) ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera (KP PPJ). MAB KPR obsega edinstven splet ekosistemov z veliko geološko in biotsko pestrostjo ter bogato dediščino. Površine med Natura 2000 in drugimi območji ohranjanja narave so izjemnega pomena s stališča zagotavljanja celovitosti ter povezanosti omrežja Natura 2000. Območja varstva narave in ohranjanje biotske raznovrstnosti imajo odločilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Zdravi in odporni ekosistemi imajo večjo sposobnost za omilitev podnebnih sprememb. Mokrišča so najučinkovitejši zbiralniki ogljika. Dejavno skladiščenje, vezava CO2 v tleh in biomasi ter zmanjševanje emisij je značilno tudi za travnike. Podnebne spremembe so v zadnjih 10 letih postale največja grožnja območjem naravne dediščine in ne prizanašajo niti ekosistemom v MAB KPR in KP PPJ. Manj padavin, višje temperature in večje izhlapevanje vodijo v večjo sušno in požarno ogroženost travnikov in mokrišč. Izredni dogodki, kot so nevihte, povzročajo vlivne kanale, erozijo ter poškodbe ruše in podlage. Podnebne spremembe zaostrujejo še druge pritiske, kot so invazivne vrste, zaraščanje in propadanje zaradi neupravljanja. Suha kraška travišča sodijo med vrstno najpestrejše habitatne tipe v Sloveniji. Travniški sadovnjaki so ključni za ptice kulturne krajine in netopirje. Mokrišča in drugi mali vodni zbiralniki so v preteklosti služili za vodooskrbo, danes pa imajo naravovarstveno vlogo. Ti vodni biotopi namreč v projektnem območju tvorijo mrežo habitatov na vodo vezanih Natura 2000 vrst, ki jih v drugače suhi kraški krajini ne bi našli. Izginjanje teh ekosistemov pomeni izginjanje habitata in upad populacij Natura 2000 vrst in habitatnih tipov (npr. veliki pupek, hribski urh, travniški postavnež itd.). Splošni cilj projekta je zato izboljšano upravljanje mokrišč in traviščnih ekosistemov v MAB KPR in KP PPJ, ki so pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb.

Skip to content