10. april 2024 – V Kovačnici v Kranju je bilo popoldne pestro dogajanje, saj sta bila v okviru projekta Zeleni Pingvin organizirana novinarska konferenca in zaključni dogodek. Projekt, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, na interaktiven način povezuje področje izobraževanja in skrb za okolje.
Na novinarski konferenci so predstavniki nosilca projekta Iskraemeco, d. d. in slovenskih projektnih partnerjev Mestna občina Kranj, Mestna občina Ljubljana in Društvo DOVES – FEE Slovenia predstavili prispevek k varovanju okolja, pristope k zagotavljanju trajnosti projekta in prihodnji razvoj digitalne platforme Zeleni pingvin, ki je nastala v okviru projekta. Poleg slovenskih, v projektu sodeluje tudi norveški projektni partner FEE Norway.
Na zaključnem dogodku projekta je nosilec projekta predstavil ključne dosežke projekta, ki so rezultat plodnega sodelovanja med projektnimi partnerji in osnovnimi šolami, ki so sodelovale pri pilotni uporabi digitalne platforme Zeleni pingvin. Sodelovale so tri osnovne šole iz Ljubljane (OŠ Jožeta Moškriča, OŠ Hinka Smrekarja in OŠ Šmartno pod Šmarno goro), tri osnovne šole iz Kranja (OŠ Franceta Prešerna, OŠ Staneta Žagarja in OŠ Predoslje) ter mednarodna osnovna šola iz Kristiansanda na Norveškem. Učitelji so s svojo zagretostjo uspešno motivirali učence, da so aktivno prispevali k zmanjšanju ogljičnega odtisa in drugi skrbi za okolje.
Digitalna platforma Zeleni pingvin je bila razvita z namenom zagotavljanja podpore za doseganje ogljične nevtralnosti z izobraževanjem in vključevanjem državljanov. Prvenstveno je namenjena učiteljem in učencem. Glavni namen aplikacije je osveščanje otrok in posledično njihovih staršev o varovanju okolja, razumevanju ogljičnega odtisa in podnebnih sprememb. Zeleni pingvin v spletni in mobilni platformi spodbuja otroke k vzpostavljanju vsakodnevnih navad, ki pripomorejo k nižanju ogljičnega odtisa tako na individualni ravni kot na ravni šole kot institucije.
To inovativno idejo je prepoznala tako domača kot mednarodna skupnost, saj je že prejela nekaj nagrad v Sloveniji in na tujem.
9. april 2024 – Izmenjava dobrih praks med Slovenijo in Norveško ter iskanje sinergij je bila osrednja tema zaključne konference projekta PreseNEETi se.
Projekt PreseNEETi se, ki je sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma s pripadajočo slovensko udeležbo, naslavlja kategorijo mladih NEET oseb, starih od 15–29 let, s poudarkom na osebah, starih 25–29, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Cilj projekta je opolnomočenje in socialna aktivacija omenjene ciljne skupine, s katero projekt prispeva k vzpostavljanju podpornih storitev za osebe NEET ter k izboljšanju izobraževanja in družbenega okolja, ki je namenjeno podpori prikrajšanih skupin.
Uvodni pozdrav je podala tudi Jadranka Plut, vodja Sektorja za finančne mehanizme z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki je poudarila, da “je za dvig kvalitete življenja in srečno družbo, tako kot predvideva Strategija razvoja Slovenije 2030, treba zagotoviti socialno in ekonomsko enakost vseh posameznikov.” V nadaljevanju je dejala, da “s tovrstnim projektom verjamem, da smo na eni strani opolnomočili in socialno aktivirali osebe NEET in na drugi strani okrepili mentorske in obstoječe veščine Zavoda RS za zaposlovanje in Mladinskega sveta Slovenije za delo z osebami NEET. Seveda pa mora naslednji korak biti potezi odločevalcev, ki so dolžni poskrbeti za sistemsko ureditev, ki bo vključevala dobre prakse doseganja oseb NEET in njihovega vključevanja na trg delovne sile.”
Zaključna konferenca je potekala na Ljudski univerzi v Celju, kjer so poleg nosilca projekta sodelovali tudi projektni partnerji. V prvem delu programa so bili predstavljeni rezultati projekta, ki jih lahko razdelimo na mikro raven (raven oseb NEET), mezzo raven (raven organizacij in institucij) in makro raven (sistemsko raven oz. raven države).
Osrednji del dogodka je bila okrogla miza, na kateri so sodelovali predstavniki ministrstev, zavoda za zaposlovanje in socialnega podjetništva tako iz Slovenije kot iz države donatorice. Okroglo mizo je moderiral izr. prof. dr. Andrej Naterer iz Univerze v Mariboru. Udeleženci so izmenjali primere dobrih praks in spregovorili o izzivih, s katerimi se soočajo.
Dogodka so se udeležili predstavniki ministrstev, zaposleni v javnem sektorju, strokovnjaki s področja kulture in izobraževanja ter predstavniki organizacij in institucij, ki delajo s populacijo NEET.
Zaključku konference je sledilo neformalno druženje, katerega cilj je bil medsebojno spoznavanje in izmenjava izkušenj na področju dela z osebami NEET med slovenskimi in norveškimi gosti.
Nosilec projekta je Ljudska univerza Celje. V projektu sodelujejo še projektni partnerji: Univerza v Mariboru, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Mladinski svet Slovenije ter NOSCO – Norveška organizacija za supervizijo in sodelovanje.
5. april 2024 – Uspešno se je zaključil projekt Oblikovanje za povečano kompetentnost skozi aktivno participacijo v visokem šolstvu (DECAP-HE). Projekt, sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, temelji na izboljšanju kakovosti in učinkovitosti poučevanja in učenja v visokošolskem izobraževanju ter opolnomočenju posameznikov in institucij v visokem šolstvu.
Zbrano občinstvo je nagovorila vodja projekta doc. dr. Polonca Serrano, ALMA MATER EUROPAEA – Evropski center, Maribor. Poudarila je, da je »projekt izboljšal sodelovanje in povezovanje institucij na vseh ravneh formalnega in neformalnega izobraževanja. Z vzpostavitvijo sodelovanja z izbranimi partnerji, vključno z norveškimi visokošolskimi ustanovami, so učitelji, vodstva institucij, ponudniki usposabljanja in politični odločevalci dobili dostop do sodobnih, na študente osredotočenih praks, s čimer imajo možnost primerjati te prakse z obstoječimi praksami v slovenskem okolju. Na ta način so dobili dostop do vsebin za izboljšave.«
Na dogodku so bili prisotni predstavniki slovenskih projektnih partnerjev in norveškega partnerja, ki so predstavili rezultate projekta in predvsem pohvalili sodelovanje vseh deležnikov na projektu.
V okviru projekta so bile prepoznane temeljne značilnosti pedagoških praks, ki so skladne z načeli aktivnega poučevanja za razvoj ključnih kompetenc 21. stoletja v visokem šolstvu. Razvili so nove prakse in učna okolja, ki temeljijo na načelih aktivnega poučevanja za 21. stoletje, ter zagotavljajo razvoj in trajnost aktivnih učnih okolij v celotnem visokem šolstvu v Sloveniji.
Zasnova didaktičnega programa Uvod v poučevanje in učenje v visokem šolstvu – UPUVI je bila usmerjena v razvoj in izboljšanje spretnosti in kompetenc predavateljev za ustvarjanje aktivnih učnih okolij v njihovih specifičnih izobraževalnih kontekstih. Oblikovali so tudi mrežo interaktivnih učnih okolij za inovativno poučevanje v pedagogiki aktivnega poučevanja na vseh ravneh formalnega in neformalnega izobraževanja v visokem šolstvu.
Nosilec projekta DECAP-HE je ALMA MATER EUROPAEA – Evropski center, Maribor. Projektni partnerji pa so: Pedagoški inštitut, Gospodarska zbornica Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Kristiania University College (NOR).
4. april 2024 – V okviru projekta SETCOM je bila organizirana mednarodna strokovna konferenca z naslovom »Sinergije pismenosti na področju sistemov umetne inteligence in socialnega in čustvenega učenja v izobraževanju«. Projekt SETCOM je sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma.
Specifični cilji projekta SETCOM so razvijanje socialnih in emocionalnih kompetenc, razvijanje pismenosti na področju umetne inteligence in vzpostavitev trajnostno usmerjenega kompetenčnega centra. Cilji projekta prispevajo k spodbujanju institucionalnega sodelovanja na vseh ravneh formalnega in neformalnega izobraževanja ter izboljšanju podpornega okolja za ves pedagoški sektor in njegove uporabnike.
Strokovna konferenca je potekala na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, kjer so poleg nosilca projekta sodelovali tako slovenski projektni partnerji kot tudi norveški projektni partner, Nord University. S strani sofinancerja, Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, je občinstvo pozdravila ga. Jadranka Plut. V govoru je poudarila, da »projekti kot je SETCOM predstavljajo učinkovit način za povezovanje institucij, podjetij, strokovnjakov, prenos znanj in dobrih praks ter prispevajo h krepitvi dvostranskih odnosov med državama, v tem primeru med Slovenijo in Norveško.«
Dogodek je bil zastopan s številnimi govorniki s področij umetne inteligence in socialnega ter čustvenega učenja. Poudarek je bil na povezovanju tehnološke pismenosti s socialnimi in čustvenimi kompetencami v izobraževanju.
Poleg nosilca projekta Univerze v Mariboru, projekt soustvarjajo projektni partnerji Nord University (NOR), Mestna občina Maribor, Osnovna šola Draga Kobala Maribor, Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor, Osnovna šola Dušana Flisa Hoče, Zveza prijateljev mladine Maribor in Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza.
3. april 2024 – Izzivi digitalizacije v srednjem strokovnem izobraževanju na področju strojništva, so bile osrednja tema zaključne konference ob zaključku projekta Akademija za kombinirano učenje.
V projektu, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, je bilo s podporo medinstitucionalnega partnerstva in izmenjave znanj ter dobrih praks razvitih šest interaktivnih učnih gradiv. Gre za prva tovrstna gradiva na slovenskem tržišču. Le-ta so namenjena vodeni šolski in samostojni domači uporabi v programih strojništva v srednješolskem in višješolskem izobraževanju. Prisotni učitelji s strokovnih šol in drugi udeleženci konference, so imeli priložnost spoznati možnosti uporabe razvitih gradiv.
Konferenco je odprla Izvršna direktorica Založbe Rokus Klett, Maruša Kmet Dejak, ki je bila nosilec projekta.
Slavnosti govornik je bil Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS. Poudaril je, da prav prizadevanja za medsektorsko sodelovanje, povezovanje med raziskovalci, podjetniki in izobraževalnim sistemom prispevajo h konkurenčnosti in višji dodani vrednosti. Verjame, da bodo dijaki in študentje iz izobraževalnih sistemov prav zaradi takih projektov prišli opolnomočeni z ustreznimi znanji in tako bolj zaposljivi.
V osrednjem delu konference so gosti iz srednješolskega, univerzitetnega izobraževanja in gospodarstva na okrogli mizi podali svoje izkušnje ter pomisleke o spremembah, s katerimi se zaradi digitalizacije soočajo pri svojem delu in v svojih organizacijah na sploh. Govorniki so poudarjali pomen pridobivanja novih znanj za drugačen način poučevanja. Prav tako, da je potrebno tudi dijake in študente naučiti drugačnega načina učenja. Ker pa kombiniran učni model pomeni prav učenje s pomočjo raznih spletnih aplikacij, in učenje v razredu, so prav ustrezna gradiva pri tem zelo pomemba.
V drugem delu programa so učitelji predstavili, kako razvita gradiva uporabljajo. Način uporabe je predstavilo 10 učiteljev.
Nosilec projekta Akademija za kombinirano učenje je Založba Rokus Klett, projekti partnerji pa so GZS, Center za poslovno usposabljanje; Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani; Šolski center Novo mesto; Center RS za poklicno izobraževanje in Založba Gyldendal z Norveške.
3. april 2024 – V okviru projekta IMRO se je izvedla zaključna diseminacijska konferenca z naslovom Skrb za neformalne oskrbovalce v paliativni in hospic oskrbi, ki je potekala na Fakulteti za zdravstvene vede v Celju.
Projekt IMRO naslavlja izzive, ki se pojavljajo zaradi staranja prebivalstva. Zahteve poklicnega življenja pogosto povzročajo stisko pri zaposlenih, ki so istočasno tudi neformalni oskrbovalci hudo bolnega družinskega člana.
Diseminacijska konferenca je obravnavala razbremenitev delovno aktivnih moških in žensk, ki skrbijo za kronično bolnega, umirajočega ali ostarelega družinskega člana. Prav tako je konferenca bila namenjena odpiranju dialoga o problematiki neformalnega oskrbovanja v Sloveniji ter ozaveščanju o integrirani oskrbi bolnika v domačem okolju kot človekovi pravici.
Uvodni nagovori so se zvrstili s strani predsednice Slovenskega društva Hospic, Renate Jakob Roban, varuha človekovih pravic Republike Slovenije in častnega pokrovitelja konference, Petra Svetine, in podžupanje Mestne občine Celje, Saše Kundih.
Konferenca, razdeljena na tri sklope, je v prvem sklopu obravnavala vzpostavitev učinkovitega sistema neformalne oskrbe v skupnosti. Drugi sklop se je nanašal na položaj neformalnih oskrbovalcev in potreb po znanju za oskrbo. Tretji sklop konference je postavil v središče obremenitve in stiske neformalnih oskrbovalcev v paliativni oskrbi ter skrb za njihovo razbremenitev.
Prostovoljka in ambasadorka Slovenskega društva Hospic, dr. Manca Košir, ki se konference ni uspela udeležiti v živo, je vse navzoče nagovorila preko pisma. Del njenega nagovora pravi, »prostovoljstvo je bližnjica. Bližnjica za osebnostno rast, za duševno zrelost, za duhovno prebujenje. Za zavedanje.«
Projekt IMRO, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov, soustvarjajo Slovensko društvo Hospic kot nosilec projekta in projektni partnerji Društvo za kulturo odnosov SPES, Občina Solčava ter Bjerkaker LearningLab z Norveške.
2. april 2024 – V četrtek, 21. 3. 2024, je v Ljubljani potekala zaključna konferenca projekta PoMP, ki je sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma. V sklopu projektnih rezultatov so predstavili brezplačno spletno platformo Akademijo PoMP, ki je namenjena učiteljem in drugim institucijam za podporo mladim v podjetništvu.
Na dogodku so rezultate projekta predstavili tudi nadobudni mladostniki, ki so se urili v kompetencah podjetništva. Manjkalo ni niti visokih gostov, kot so Njena Ekscelenca ga. Trine Skymoen, veleposlanica Kraljevine Norveške, mag. Marko Koprivc, državni sekretar Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, in dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka Ljubljana.
Občinstvo je z uvodnim nagovorom pozdravil dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka Ljubljana, ki je spregovoril o napakah in pogumu na (samostojni) podjetniški poti. Povedal je tudi, da v Sloveniji »izrazito cenimo znanje, ampak imamo en poseben problem – zelo težko pretakamo znanje v prakso.« Prav tako je spodbudil mlade na podjetniški poti in poudaril, da so »podjetniki tisti, ki povežejo točko A s točko B in nekaj s tem naredijo. Tako na koncu res spremenijo svet«.
Vodja projekta, dr. Lidija Tušek iz ZRS Bistra Ptuj, je predstavila projekt PoMP in njegove rezultate. Povedala je, da projekt poteka na ravni celotne Slovenije, medtem ko so projektne aktivnosti namenjene trem ciljnim skupinam: šolam, učiteljem in učencem. Pohvalila je dobro sodelovanje s Kraljevino Norveško, predvsem z norveškim partnerjem, preko katerega so uspešno prenesli izkušnje in dobre prakse v Slovenijo. V zaključku je dodala, da si prizadevajo projektne aktivnosti izvajati tudi v prihodnosti, zato je napovedala, da »bomo partnerji med seboj podpisali strateški sporazum, da bomo te (projekte) aktivnosti še naprej krepili in še naprej izvajali.«
Njena Ekscelenca ga. Trine Skymoen, veleposlanica Kraljevine Norveške, je pohvalila projekt in poudarila, da so napake sestavni del dela in življenja. V nadaljevanju je naglasila pomembnost bilateralnih odnosov med Kraljevino Norveško in Slovenijo, predvsem pri prenosu znanja in veščin. Posebej je nagovorila mlade, ki pridobivajo v Akademiji PoMP kompetence za grajenje boljšega jutri.
Mag. Marko Koprivc, državni sekretar Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, se je zahvalil Kraljevini Norveški za finančno spodbudo, ki jo nudi Sloveniji preko Norveškega finančnega mehanizma. Prav finančna spodbuda omogoča podporo projektu, kot je PoMP, in podjetništvu med mladimi, saj je »spodbujanje teh veščin zelo pomembno za prihodnost naše družbe kot celote. Velikokrat, ko govorimo o podjetništvu in razvoju, pozabljamo oziroma premalo poudarjamo, da razvoj prinaša dodano vrednost«, je poudaril državni sekretar. Zaključil je, da je »pomembno, da se duh podjetništva med mladimi razvija, saj se s tem opolnomoči mlade, da bodo znali v tej družbi te veščine uporabljati.«
Uvodnim nagovorom so sledile kratke in jedrnate predstavitve 10 skupin mladostnikov (festival pitchev), v sklopu katerih so občinstvu predstavili svoje podjetniške ideje. Navzoči so se tako seznanili z dobro premišljenimi idejami mladih, ki želijo izboljšati vsakdanje življenje.
Drugi del dogodka se je pričel s tiskovno konferenco, kjer so udeleženci predstavili dosežke dviga kompetenc podjetnosti učiteljev oz. mentorjev iz osnovnih šol, ki so sodelovale v okviru projekta in kako so te vplivale na dvig kompetenc podjetnosti med mladimi z namenom dviga njihov kariernih potencialov.
V sklepnem delu zaključne konference so se učenci in učitelji, vsak na svojem srečanju, družili z namenom medsebojnega spoznavanja, izmenjave mnenj in izkušenj za spodbujanje podjetništva med mladimi.
Nosilec projekta PoMP je Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj. V projektu sodelujejo še projektni partnerji: Primorski tehnološki park, d. o. o., Razvojni center Novo mesto, d. o. o., Tehnološki park Ljubljana, d. o. o., SAŠA inkubator, d. o. o., in Norwegian University of Science and Technology (NOR).
27. marec 2024 – Glavni namen projekta LEAP, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, je razvoj napredne in funkcionalne embalaže iz invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
Če si želite izvedeti več o napredku in inovacijah pri razvoju trajnostne embalaže, vljudno vabljeni na zaključni dogodek projekta Učno-demonstracijska mreža za načrtovanje in izdelavo trajnostne industrijske embalaže iz alternativnih lignoceluloznih vlaken »LEAP«.
Javna predstavitev dosežkov projekta, ki deluje na področju trajnostnega prehoda v krožno ekonomijo, bo potekala v sredo, 3. aprila 2024, med 9.00 in 11.00 v prostorih Inštituta za celulozo in papir (ICP) v Ljubljani. Prijava je možna do konca marca preko spletnega obrazca.
V projektu sodelujejo Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani kot nosilec projekta in projektni partnerji Inštitut za celulozo in papir, Gorenje gospodinjski aparati, Surovina, Družba za predelavo odpadkov, in SINTEF AS z Norveške.
27. marec 2024 – V sklopu projekta Ustvarjalno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem – BalanCed, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, je včeraj v Ljubljani potekala zaključna konferenca z naslovom “S kreativnostjo do usklajenega življenja”.
Dogodka so se udeležili predstavniki ministrstev, zaposleni v javnem in zasebnem sektorju ter strokovnjaki s področja kulture, zdravstva, sociale, izobraževanja in podjetništva. Med udeleženci se je razvila diskusija o pomenu kulture pri usklajevanju življenja, dobrih praksah, novih pristopih in strategijah za uporabo kulture ter ustvarjalnosti pri spodbujanju ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem.
Uvodni nagovor je podala Jadranka Plut, vodja Sektorja za finančne mehanizme Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki je izpostavila, da tovrstni projekti predstavljajo instrument za sodelovanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Ob tem je dodala, “tudi med pandemijo so nam družbo delale kreativne in kulturne vsebine, ki so nam na eni strani pomagale ohranjati stabilno duševno zdravje in na drugi strani ohranjale skupnost. Študije so pokazale, da so ljudje, ki so se vključevali v umetniške aktivnosti, bolje spopadali s stresom in depresijo. Umetnost ni le terapevtsko sredstvo posameznika, temveč moč, ki povezuje ljudi. Skozi umetnost lahko gradimo mostove med spoloma, generacijami in gradimo povezanost kot vključujoča družba.”
Nagovor je imela tudi Anja Cerkvenik, ravnateljica Centra za komunikacijo, sluh in govor Portorož, ki je v uvodu povedala, da kreativnost lahko prispeva k usklajenemu življenju, če jo pravilno usmerimo. Izpostavila je, da “skozi ustvarjalne aktivnosti lahko bolje razumemo občutke in jih lažje izrazimo, najdemo nove poti ter rešitve in presežemo ovire. V projektu so prepoznali priložnost, da ponudijo možnost zanosa, ustvarjanja z glino in drugimi rokodelskimi veščinami, da se podpre zaposlene in njihove družine pri bolj usklajenem ter mirnem življenju. Hvala, vsem udeležencem na aktivnostih, sodelavcem in projektnim partnerjem, ki so skozi ustvarjalni proces pokazali, kako lahko kreativnost preoblikuje naše življenje, prispeva k boljši harmoniji ter usklajenosti, občutku uravnoteženosti in izpopolnjenosti.”
Sandra Končan, asistentka z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, je predstavila ugotovitve poglobljenih intervjujev, ki so jih izvedli s 27 udeleženci tečajev v Kreativnem centru. Intervjuvanci so v večini izpostavili podobne občutke, ki so jih doživljali med delom z glino: sproščenost, osredotočenost, sprejemanje situacije, zadovoljstvo, ponos, nekateri so občutili celo notranji mir. Rezultati raziskave so pokazali, da so delavnice omogočale druženje “v živo”, ki ga v današnjem času zaradi porasta socialnih omrežij primanjkuje. Več kot polovica intervjuvancev je povedala, da jim je udeležba na tečaju spodbudila kreativnosti in likovno izražanje, navdih, aktivnejše preživljanje prostega časa, večina pa se je počutila umirjene. Udeleženci so v rezultatih poročali, da so jim osvojene veščine, kot so postavljanje meja, potrpežljivost, sposobnost poslušanja in boljša organizacija časa, omogočile boljše ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem.
Po uvodnih nagovorih in predstavitvi rezultatov raziskave je sledila okrogla miza, kjer so strokovnjaki naslovili pomen kulture in ustvarjanja za naša življenja ter predstavili primere dobrih praks. Na okrogli mizi so sodelovali Tadej Meserko z Ministrstva za kulturo, Jasmina Ferček iz Zavoda za sodobno tekstilno umetnost in oblikovanje, OLOOP, prof. dr. Andreja Avsec s Filozofske fakulteta Univerze v Ljubljani, in asist. Matej Vinko, dr. med. spec. javnega zdravja, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V zadnjem delu konference so udeleženke in udeleženci oblikovali glino na delavnici, imenovani “Clayfulness”. Prek oblikovanja z glino je bila udeležencem omogočena izkušnja ustvarjalnega zanosa s skupno refleksijo.
Zaključna konferenca je potekala v okviru projekta BalanCed, ki ga soustvarjajo nosilec projekta Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož in projektni partnerji Zavod CONA b.p., Zavod NOMED (in Gibanje Zelenci), Kulturno izobraževalno društvo PiNA in Culture Break Borders z Norveške.
22. marec 2024 – V torek, 19. marca 2024, je v Mariboru potekala strokovna konferenca, ki so jo priredili projektni partnerji projekta TRIALOG, sofinanciranega s strani Norveškega finančnega mehanizma. Dogodek, ki ga je povezovala vodja projekta TRIALOG, Tjaša Rupar z Inštituta za proučevanje enakosti spolov Maribor (IPES), je naslavljal temo mladi in duševno zdravje. Modratorka je v središče dogodka postavila vprašanje »Kaj lahko storim jaz«.
Strokovna konferenca je bila namenjena tudi sklenitvi projekta TRIALOG, ki naslavlja problematiko in izzive mladih v kontekstu epidemije covid-19 v Podravski regiji. V sklopu projekta se osredotočajo na odsotnost socialnih stikov, slabšo socialno vključenost mladih, porast nasilja v družini (prepiri, nesoglasja in fizično, psihično ter ekonomsko nasilje), porast stopnje medvrstniškega nasilja, vključno s spletnim nasiljem in vandalizmom mladih, pomanjkanje podpornih storitev za mlade v Podravski regiji in slabše stanje med mladimi na področju samopodobe kot posledice večje izpostavljenosti spletnim objavam vrstnikov, vplivnežev in popolnih neznancev, ki prikazujejo idealizirane podobe svojega življenja in teles.
Dogodek je z uvodnim nagovorom otvorila dr. Agata Zupančič iz Ministrstva za zdravje. Nekaj besed je namenila predstavitvi vseh dejavnosti Ministrstva za zdravje, ki so povezane z duševnim zdravjem.
Srečanje je bilo razdeljeno na tri dele. V prvem delu je izr. prof. dr. Andrej Naterer, profesor s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, predstavil izsledke raziskave o položaju mladih (Mladina 2020). Med drugim je opozoril na načine spopadanja s stresom, ki so včasih delovali, kot sta npr. glasbeno in športno udejstvovanje, danes pa ne delujejo več, saj je družba preveč tekmovalna in posledično imajo tovrstne dejavnosti nasproten učinek, saj povzročajo dodaten stres.
V drugem delu dogodka je potekala okrogla miza, na kateri so sodelovali Kaja Stropnik Eferl, specialistka klinične psihologije z Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Maribor, izr. prof. dr. Rudi Klanjšek, profesor s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, in Anja Durjava z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Sogovorniki so se razgovorili o duševnih težavah mladostnikov, diskusijo pa je še poglobila s podvprašanji moderatorka Tjaša Rupar (IPES).
Strokovna konferenca se je zaključila s svetovno kavarno, kjer so udeleženci v skupinah govorili o vnaprej zastavljenih vprašanjih, navezujočih na duševno zdravje mladih.
Projekt TRIALOG poleg nosilca projekta Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor (IPES) soustvarjajo še Mestna občina Ptuj, Ljudska univerza Ormož, Center interesnih dejavnosti Ptuj, Mladinski svet Mestne občine Ptuj in Avisensa, Inštitut za psihologijo, svetovanje in izobraževanje.
