11. april 2024 – V Kranju so župani petih gorenjskih občin, ki si delijo območje predalpske kraške planote Jelovice, podpisali pismo podpore o njenem Modelu upravljanja. Vizija ohranjanja in razvoja tega območja je zadnji dve leti nastajala v okviru projektu JeloviZA.
Župan Bohinja, Jože Sodja je ob podpisu pisma podpore trajnostnemu razvoju Jelovice poudaril, da je bil ta “podpis potreben in nujen in da je prav, da smo to naredili“. Namen podpisa je, da “Jelovica ostane skrivnostna, zelena in ostane za ljudi, ki bodo znali z njo gospodariti”.
Podžupan Mestne občine Kranj, Janez Černe, je poudaril dober primer sodelovanja med občinami in partnerji. Marko Gasser, župan občine Železniki, je izpostavil, da bo potrebno Model upravljanja implementirati tudi v praksi, predvsem pa je poudaril pomembnost usmerjanja ljudi na obrobna območja Jelovice. Podpis podpore sta podpisala tudi župan občine Radovljica, Ciril Globočnik, in v imenu župana občine Bled, Alenka Dolinar.
Jelovica sodi med najbolj raznolike in dobro hranjene dele slovenske narave. Zaradi človeških dejavnosti in podnebnih sprememb se območje Jelovice in njeni prebivalci srečujejo z naravnimi ujmami, ki jih lahko omilimo in zmanjšamo njihov vpliv z ustreznim upravljanjem območja. Partnerji projekta so v okviru projekta JeloviZA izvajali aktivnosti za obnovo gozdov, ki je vključevala sadnjo več kot 24 tisoč novih dreves, in iz gospodarske rabe izključili 30 habitatnih dreves in s tem izboljšali pestrost življenjskega prostora živalskim vrstam. Namestili so 25 novih gnezdilnic za sove kozače in prvič izvajali monitoring divjega petelina, s pomočjo telemetrije na Jelovici. Pomemben del projekta so predstavljala tudi izobraževanja, delavnice in vodeni ogledi različnih interesnih skupin, ki so bili namenjeni tudi razpravi in izmenjavi mnenj o prihodnosti Jelovice. V vseh teh aktivnostih je sodelovalo več kot 140 ljudi.
Projekt je pomemben tudi skozi vidik krepitve sodelovanja različnih sektorjev na lokalni in nacionalni ravni v povezavi s prebivalstvom in predstavlja pomembna izhodišča za bolj povezan pristop k nadaljnjemu upravljanju območja z vizijo skupnega reševanja izzivov in iskanja rešitev.
Na začetku dogodka so ključne rezultate projekta predstavili Metod Rogelj, Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, dr. Irena Mrak, Zavod za gozdove Slovenije, Kristina Stakne, vodja projekta iz CIPRE Slovenija, Anita Pokorn Oman, Razvojna agencija Sora, in Andraž Valcl iz Občine Železniki.
“Rdeča nit projekta je povezovanje,” je poudarila Kristina Stakne iz CIPRE Slovenija, društva za varstvo Alp, ki je tudi nosilec projekta JeloviZA. Kot je povedala, so na študijskem obisku v Avstriji spoznali, kako pomembno je upravljanje in da se upravljalec dobro poveže s tradicijo ter lokalno kulturo. Da bi spoznanja prenesli na deležnike, ki živijo in delujejo na območju Jelovice, so pripravili delavnice interpretacije dediščine in turizma v gozdnem prostoru.
Kot je povedal Andraž Valcl iz Občine Železniki, je Jelovica zelo enotno geografsko območje, ampak administrativno zelo razdrobljeno. Težave, ki se pojavljajo, so povsod enake, zato je smiselno, da občine rešitve iščejo skupaj. “Želja je, da se vzpostavi neki stalni stik oziroma komunikacija,” je dodal.
Metod Rogelj iz Zavoda RS za varstvo narave je povedal, da so v okviru projekta iskali rešitve za različne težave, se pogovarjali z ljudmi, kaj koga moti in kaj si na območju Jelovice v prihodnje želijo ter česa ne. Poudarili so pomen sodelovanja, ohranjanja miru in usmerjanja obiska. “Jelovica nikoli ne bo rezervat. To tudi ni želja. Vedno bodo na Jelovici določene dejavnosti, ampak morajo biti usmerjene, da bo dobro za obiskovalce, naravo, lastnike in domačine,” je pojasnil.
Na dogodku je potekala tudi zanimiva okrogla miza, kjer je Gašper Kleč, v. d. direktorja Razvojne agencije Sora, izpostavil, “da je projekt JeloviZA vzorčen primer, kako lahko raznoliki partnerji sodelujejo in rešujejo skupen izziv, zato je še toliko pomembneje, da so k projektu aktivno pristopile tudi občine, predvsem pa da se zastavljeno delo nadaljuje v smislu predlaganega posvetovalnega organa za Jelovico“.
Brigita Oblak, Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled, je predstavila izzive upravljanja z gozdovi glede na podnebne spremembe in zaskrbljujoče prognoze glede lubadarja, ki velja za enega najpomembnejših biotskih škodljivih dejavnikov v naših gozdovih. “Povprečno na območju gozdno gospodarske enote Jelovice v povprečju na leto posekamo okrog 30.000 m3 lesa, v letih 2019 in 2020, ko je udaril vetrolom in nato še podlubniki, pa je bilo na leto posekanih kar 180.000 m3. Zato je še toliko pomembneje, da krepimo gozd in smo v projektu JeloviZA s sadnjo tradicionalnih drevesnih vrst, značilnih za Jelovico, kot so bukev, jelka in gorski javor, povečali njeno odpornost na vremenske ujme in druge posledice podnebnih sprememb,” je izpostavila.
Projekt JeloviZA, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, soustvarjajo CIPRA Slovenija, Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Občina Železniki, CIPRA International in nosilec projekta, Razvojna agencija Sora.