2. april 2024 – V četrtek, 21. 3. 2024, je v Ljubljani potekala zaključna konferenca projekta PoMP, ki je sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma. V sklopu projektnih rezultatov so predstavili brezplačno spletno platformo Akademijo PoMP, ki je namenjena učiteljem in drugim institucijam za podporo mladim v podjetništvu.
Na dogodku so rezultate projekta predstavili tudi nadobudni mladostniki, ki so se urili v kompetencah podjetništva. Manjkalo ni niti visokih gostov, kot so Njena Ekscelenca ga. Trine Skymoen, veleposlanica Kraljevine Norveške, mag. Marko Koprivc, državni sekretar Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, in dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka Ljubljana.
Občinstvo je z uvodnim nagovorom pozdravil dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka Ljubljana, ki je spregovoril o napakah in pogumu na (samostojni) podjetniški poti. Povedal je tudi, da v Sloveniji »izrazito cenimo znanje, ampak imamo en poseben problem – zelo težko pretakamo znanje v prakso.« Prav tako je spodbudil mlade na podjetniški poti in poudaril, da so »podjetniki tisti, ki povežejo točko A s točko B in nekaj s tem naredijo. Tako na koncu res spremenijo svet«.
Vodja projekta, dr. Lidija Tušek iz ZRS Bistra Ptuj, je predstavila projekt PoMP in njegove rezultate. Povedala je, da projekt poteka na ravni celotne Slovenije, medtem ko so projektne aktivnosti namenjene trem ciljnim skupinam: šolam, učiteljem in učencem. Pohvalila je dobro sodelovanje s Kraljevino Norveško, predvsem z norveškim partnerjem, preko katerega so uspešno prenesli izkušnje in dobre prakse v Slovenijo. V zaključku je dodala, da si prizadevajo projektne aktivnosti izvajati tudi v prihodnosti, zato je napovedala, da »bomo partnerji med seboj podpisali strateški sporazum, da bomo te (projekte) aktivnosti še naprej krepili in še naprej izvajali.«
Njena Ekscelenca ga. Trine Skymoen, veleposlanica Kraljevine Norveške, je pohvalila projekt in poudarila, da so napake sestavni del dela in življenja. V nadaljevanju je naglasila pomembnost bilateralnih odnosov med Kraljevino Norveško in Slovenijo, predvsem pri prenosu znanja in veščin. Posebej je nagovorila mlade, ki pridobivajo v Akademiji PoMP kompetence za grajenje boljšega jutri.
Mag. Marko Koprivc, državni sekretar Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, se je zahvalil Kraljevini Norveški za finančno spodbudo, ki jo nudi Sloveniji preko Norveškega finančnega mehanizma. Prav finančna spodbuda omogoča podporo projektu, kot je PoMP, in podjetništvu med mladimi, saj je »spodbujanje teh veščin zelo pomembno za prihodnost naše družbe kot celote. Velikokrat, ko govorimo o podjetništvu in razvoju, pozabljamo oziroma premalo poudarjamo, da razvoj prinaša dodano vrednost«, je poudaril državni sekretar. Zaključil je, da je »pomembno, da se duh podjetništva med mladimi razvija, saj se s tem opolnomoči mlade, da bodo znali v tej družbi te veščine uporabljati.«
Uvodnim nagovorom so sledile kratke in jedrnate predstavitve 10 skupin mladostnikov (festival pitchev), v sklopu katerih so občinstvu predstavili svoje podjetniške ideje. Navzoči so se tako seznanili z dobro premišljenimi idejami mladih, ki želijo izboljšati vsakdanje življenje.
Drugi del dogodka se je pričel s tiskovno konferenco, kjer so udeleženci predstavili dosežke dviga kompetenc podjetnosti učiteljev oz. mentorjev iz osnovnih šol, ki so sodelovale v okviru projekta in kako so te vplivale na dvig kompetenc podjetnosti med mladimi z namenom dviga njihov kariernih potencialov.
V sklepnem delu zaključne konference so se učenci in učitelji, vsak na svojem srečanju, družili z namenom medsebojnega spoznavanja, izmenjave mnenj in izkušenj za spodbujanje podjetništva med mladimi.
Nosilec projekta PoMP je Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj. V projektu sodelujejo še projektni partnerji: Primorski tehnološki park, d. o. o., Razvojni center Novo mesto, d. o. o., Tehnološki park Ljubljana, d. o. o., SAŠA inkubator, d. o. o., in Norwegian University of Science and Technology (NOR).
27. marec 2024 – Glavni namen projekta LEAP, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, je razvoj napredne in funkcionalne embalaže iz invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
Če si želite izvedeti več o napredku in inovacijah pri razvoju trajnostne embalaže, vljudno vabljeni na zaključni dogodek projekta Učno-demonstracijska mreža za načrtovanje in izdelavo trajnostne industrijske embalaže iz alternativnih lignoceluloznih vlaken »LEAP«.
Javna predstavitev dosežkov projekta, ki deluje na področju trajnostnega prehoda v krožno ekonomijo, bo potekala v sredo, 3. aprila 2024, med 9.00 in 11.00 v prostorih Inštituta za celulozo in papir (ICP) v Ljubljani. Prijava je možna do konca marca preko spletnega obrazca.
V projektu sodelujejo Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani kot nosilec projekta in projektni partnerji Inštitut za celulozo in papir, Gorenje gospodinjski aparati, Surovina, Družba za predelavo odpadkov, in SINTEF AS z Norveške.
27. marec 2024 – V sklopu projekta Ustvarjalno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem – BalanCed, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, je včeraj v Ljubljani potekala zaključna konferenca z naslovom “S kreativnostjo do usklajenega življenja”.
Dogodka so se udeležili predstavniki ministrstev, zaposleni v javnem in zasebnem sektorju ter strokovnjaki s področja kulture, zdravstva, sociale, izobraževanja in podjetništva. Med udeleženci se je razvila diskusija o pomenu kulture pri usklajevanju življenja, dobrih praksah, novih pristopih in strategijah za uporabo kulture ter ustvarjalnosti pri spodbujanju ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem.
Uvodni nagovor je podala Jadranka Plut, vodja Sektorja za finančne mehanizme Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki je izpostavila, da tovrstni projekti predstavljajo instrument za sodelovanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Ob tem je dodala, “tudi med pandemijo so nam družbo delale kreativne in kulturne vsebine, ki so nam na eni strani pomagale ohranjati stabilno duševno zdravje in na drugi strani ohranjale skupnost. Študije so pokazale, da so ljudje, ki so se vključevali v umetniške aktivnosti, bolje spopadali s stresom in depresijo. Umetnost ni le terapevtsko sredstvo posameznika, temveč moč, ki povezuje ljudi. Skozi umetnost lahko gradimo mostove med spoloma, generacijami in gradimo povezanost kot vključujoča družba.”
Nagovor je imela tudi Anja Cerkvenik, ravnateljica Centra za komunikacijo, sluh in govor Portorož, ki je v uvodu povedala, da kreativnost lahko prispeva k usklajenemu življenju, če jo pravilno usmerimo. Izpostavila je, da “skozi ustvarjalne aktivnosti lahko bolje razumemo občutke in jih lažje izrazimo, najdemo nove poti ter rešitve in presežemo ovire. V projektu so prepoznali priložnost, da ponudijo možnost zanosa, ustvarjanja z glino in drugimi rokodelskimi veščinami, da se podpre zaposlene in njihove družine pri bolj usklajenem ter mirnem življenju. Hvala, vsem udeležencem na aktivnostih, sodelavcem in projektnim partnerjem, ki so skozi ustvarjalni proces pokazali, kako lahko kreativnost preoblikuje naše življenje, prispeva k boljši harmoniji ter usklajenosti, občutku uravnoteženosti in izpopolnjenosti.”
Sandra Končan, asistentka z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, je predstavila ugotovitve poglobljenih intervjujev, ki so jih izvedli s 27 udeleženci tečajev v Kreativnem centru. Intervjuvanci so v večini izpostavili podobne občutke, ki so jih doživljali med delom z glino: sproščenost, osredotočenost, sprejemanje situacije, zadovoljstvo, ponos, nekateri so občutili celo notranji mir. Rezultati raziskave so pokazali, da so delavnice omogočale druženje “v živo”, ki ga v današnjem času zaradi porasta socialnih omrežij primanjkuje. Več kot polovica intervjuvancev je povedala, da jim je udeležba na tečaju spodbudila kreativnosti in likovno izražanje, navdih, aktivnejše preživljanje prostega časa, večina pa se je počutila umirjene. Udeleženci so v rezultatih poročali, da so jim osvojene veščine, kot so postavljanje meja, potrpežljivost, sposobnost poslušanja in boljša organizacija časa, omogočile boljše ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem.
Po uvodnih nagovorih in predstavitvi rezultatov raziskave je sledila okrogla miza, kjer so strokovnjaki naslovili pomen kulture in ustvarjanja za naša življenja ter predstavili primere dobrih praks. Na okrogli mizi so sodelovali Tadej Meserko z Ministrstva za kulturo, Jasmina Ferček iz Zavoda za sodobno tekstilno umetnost in oblikovanje, OLOOP, prof. dr. Andreja Avsec s Filozofske fakulteta Univerze v Ljubljani, in asist. Matej Vinko, dr. med. spec. javnega zdravja, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V zadnjem delu konference so udeleženke in udeleženci oblikovali glino na delavnici, imenovani “Clayfulness”. Prek oblikovanja z glino je bila udeležencem omogočena izkušnja ustvarjalnega zanosa s skupno refleksijo.
Zaključna konferenca je potekala v okviru projekta BalanCed, ki ga soustvarjajo nosilec projekta Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož in projektni partnerji Zavod CONA b.p., Zavod NOMED (in Gibanje Zelenci), Kulturno izobraževalno društvo PiNA in Culture Break Borders z Norveške.
22. marec 2024 – V torek, 19. marca 2024, je v Mariboru potekala strokovna konferenca, ki so jo priredili projektni partnerji projekta TRIALOG, sofinanciranega s strani Norveškega finančnega mehanizma. Dogodek, ki ga je povezovala vodja projekta TRIALOG, Tjaša Rupar z Inštituta za proučevanje enakosti spolov Maribor (IPES), je naslavljal temo mladi in duševno zdravje. Modratorka je v središče dogodka postavila vprašanje »Kaj lahko storim jaz«.
Strokovna konferenca je bila namenjena tudi sklenitvi projekta TRIALOG, ki naslavlja problematiko in izzive mladih v kontekstu epidemije covid-19 v Podravski regiji. V sklopu projekta se osredotočajo na odsotnost socialnih stikov, slabšo socialno vključenost mladih, porast nasilja v družini (prepiri, nesoglasja in fizično, psihično ter ekonomsko nasilje), porast stopnje medvrstniškega nasilja, vključno s spletnim nasiljem in vandalizmom mladih, pomanjkanje podpornih storitev za mlade v Podravski regiji in slabše stanje med mladimi na področju samopodobe kot posledice večje izpostavljenosti spletnim objavam vrstnikov, vplivnežev in popolnih neznancev, ki prikazujejo idealizirane podobe svojega življenja in teles.
Dogodek je z uvodnim nagovorom otvorila dr. Agata Zupančič iz Ministrstva za zdravje. Nekaj besed je namenila predstavitvi vseh dejavnosti Ministrstva za zdravje, ki so povezane z duševnim zdravjem.
Srečanje je bilo razdeljeno na tri dele. V prvem delu je izr. prof. dr. Andrej Naterer, profesor s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, predstavil izsledke raziskave o položaju mladih (Mladina 2020). Med drugim je opozoril na načine spopadanja s stresom, ki so včasih delovali, kot sta npr. glasbeno in športno udejstvovanje, danes pa ne delujejo več, saj je družba preveč tekmovalna in posledično imajo tovrstne dejavnosti nasproten učinek, saj povzročajo dodaten stres.
V drugem delu dogodka je potekala okrogla miza, na kateri so sodelovali Kaja Stropnik Eferl, specialistka klinične psihologije z Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Maribor, izr. prof. dr. Rudi Klanjšek, profesor s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, in Anja Durjava z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Sogovorniki so se razgovorili o duševnih težavah mladostnikov, diskusijo pa je še poglobila s podvprašanji moderatorka Tjaša Rupar (IPES).
Strokovna konferenca se je zaključila s svetovno kavarno, kjer so udeleženci v skupinah govorili o vnaprej zastavljenih vprašanjih, navezujočih na duševno zdravje mladih.
Projekt TRIALOG poleg nosilca projekta Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor (IPES) soustvarjajo še Mestna občina Ptuj, Ljudska univerza Ormož, Center interesnih dejavnosti Ptuj, Mladinski svet Mestne občine Ptuj in Avisensa, Inštitut za psihologijo, svetovanje in izobraževanje.
20. marec 2024 – Pretekli teden je v Ljubljani potekala tematska konferenca projekta Zeleni pingvin, ki so jo organizirali nosilec projekta Iskraemeco, d. d. in projektni partnerji Mestna občina Kranj, Mestna občina Ljubljana, Društvo DOVES – FEE Slovenija in FEE Norway. Konferenca je s svojimi inovativnimi pristopi k izkustvenemu poučevanju navdušila udeležence.
Glavni rezultat projekta je platforma Zeleni pingvin, ki ponuja širok nabor interaktivnih učnih gradiv, ki učencem na zabaven in poučen način približajo teme, kot so podnebne spremembe, varčevanje z energijo in trajnostni načini življenja. Predstavniki OŠ Hinka Smrekarja in OŠ Jožeta Moškriča so delili svoje izkušnje z uporabo platforme Zeleni pingvin. Učenci so navdušeni nad interaktivnim načinom učenja in z veseljem sodelujejo v različnih aktivnostih, kot so kvizi, izdelava družabnih iger iz odpadnih materialov in izmenjevalnica oblačil. Učitelji so v okviru konference pohvalili platformo, saj jim omogoča, da na inovativen način vključijo digitalne tehnologije v poučevanje in učence spodbujajo k aktivnemu državljanstvu.
Predstavnica Mestne občine Ljubljana je za konec predstavila še projekt Ljubljana na poti do ogljične nevtralnosti. Poudarila je pomen sodelovanja na ravni mesta, države in posameznikov ter vključevanja in ozaveščanja o trajnostnih praksah.
Konferenca je potrdila, da je platforma Zeleni pingvin pomembno orodje za izkustveno poučevanje o trajnostnih temah. Udeleženci so bili navdušeni nad inovativnimi pristopi in so izrazili prepričanje, da lahko platforma pomembno prispeva k izobraževanju mladih za boljšo prihodnost.
Projekt je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma in pripadajoče slovenske udeležbe v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
20. marec 2024 – Včeraj je v sklopu projekta digi.komp potekala zaključna konferenca v Delavskem domu Trbovlje. Projekt digi.komp, sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma, združuje strokovnjake, institucije in navdušence, ki se zavzemajo, da bi digitalno znanje postalo bolj dostopno in uporabno v širši družbi.
Projekt Dvig digitalnih kompetenc »digi.komp« združuje slovenske partnerje iz Zasavja – Zasavsko ljudsko univerzo, Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje in Knjižnico Toneta Seliškarja Trbovlje ter norveškega partnerja PIKSEL Produksjoner na področju izobraževanja, kulture in umetnosti. Namen projekta je razvoj novih praks poučevanja in učenja za delo in življenje na področju digitalnih kompetenc ter izmenjava znanj in dobrih praks med slovenskimi in norveškim partnerjem.
Rezultate večmesečnega dela so predstavili na zaključni konferenci, kjer so številno občinstvo nagovorili ugledni govorniki, med katerimi so bili Minister za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksander Jevšek, župan Občine Trbovlje, mag. Zoran Poznič, in direktorica Zasavske ljudske univerze, Polona Trebušak.
Direktorica Zasavske ljudske univerze Polona Trebušak se je ob priložnosti zahvalila vsem projektnim partnerjem in drugim, ki so prispevali k doseženim rezultatom projekta. Ob tem je dodala, da je »za Zasavsko ljudsko univerzo in tudi oba partnerja to prvi projekt financiran s strani Norveškega finančnega mehanizma in nam je prinesel veliko novega, veliko dobrega, a tudi kakšen siv las, in je pomenil pomemben razvoj in napredek zavoda«. Svoj govor je zaključila s pogledom v prihodnost: »Vsak konec je nov začetek, zato verjamem, da bodo vsa znanja in dosežki živeli naprej pri vseh partnerjih. Zasavska ljudska univerza, Delavski dom in knjižnica opravljamo pomembo poslanstvo. S svojo dejavnostjo omogočamo dostopnost in pogoje za vključenost vseh odraslih oziroma vseh generacij v kakovostno vseživljenjsko učenje, zvišujemo temeljne veščine prebivalcev (kot so branje, računanje, reševanje problemov, komunikacija, itd.).«
Župan Občine Trbovlje, mag. Zoran Poznič, se je v nagovoru zahvalil vsem, ki so sodelovali pri projektu digi.komp in poudaril, da so dejavnosti projekta izrednega pomena za lokalno skupnost in družbo nasploh. Posebej je naglasil, da se je v 21. stoletju potrebno opismenjevati na digitalni način.
Slavnostne govore je sklenil Minister za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksander Jevšek, ki je poudaril, da smo »s projektom Dvig digitalnih kompetenc – digi.komp omogočili številnim posameznikom pridobivanje znanj in veščin, ki so nujne v današnjem digitalnem svetu. Glede na zadnje raziskave je stopnja digitalne pismenosti prebivalstva v Sloveniji v porastu. Podatki kažejo, da je odstotek prebivalcev, ki se počutijo domačno pri uporabi osnovnih digitalnih orodij in storitev, narasel za 15 % v zadnjih treh letih.«
Občinstvo je imelo priložnost poslušati robotko Evo, ki je spregovorila o praktičnih pristopih pridobivanja digitalnega znanja. Vodja projekta digi.komp, Matej Uduč, pa je prikazal uporabo digitalnih orodij in pristope k razvijanju novih programov izobraževanj.
Projekt digi.komp soustvarjajo nosilec projekta Zasavska ljudska univerza in projektni partnerji Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje in Piksel Produksjoner, Ltd (NOR).
13. marec 2024 – Projekt KIPSI je bil zasnovan v času nepredvidljive covid situacije s ciljem razviti digitalne in pedagoške kompetence učiteljev za kombinirano poučevanje v poklicnih in strokovnih šolah. Partnerji poudarjajo, da digitalizacija ne prinaša nujno le slabosti, ampak tudi izjemne priložnosti, ki pa jih moramo znati izkoristiti. Digitalne kompetence so namreč ključne za vso družbo.
»Intenzivna digitalizacija prinaša številne priložnosti. Gre za predvsem pozitiven izziv gospodarstvu, družbi in sistemu izobraževanja. Tudi poklicno izobraževanje mora postati pomemben kamenček v mozaiku solidarne, trajnostne in uspešne družbe ter učinkovitega gospodarstva. Hvaležni smo za edinstven finančni mehanizem in izkušnje tujih partnerjev, pa tudi za pobudo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI), da smo se lotili izziva kombiniranega poučevanja,« je na zaključnem javnem dogodku projekta KIPSI dejal v. d. direktor Centra RS za poklicno izobraževanje, Aleksandar Sladojević, ki je bil odgovoren za vodenje projekta.
Generalna direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na MVI mag. Branka Hrast Debeljak pa je dodala: »V poklicno in strokovno izobraževanje sta vključeni dve tretjini mladostnikov, zato je skrb za njegov razvoj izrednega pomena. Po uspešno premaganem izzivu izobraževanja na daljavo v času epidemije je zdaj čas za izmenjavo znanja s ciljem, da poklicno usposabljanje postane odpornejše in po svojih najboljših močeh podpira gospodarstvo in družbo na poti k trajnostnemu delovanju.«
Ne orodja, pridobljena znanja so največja vrednota
Izvedbo edinstvenega projekt KIPSI je preko Finančnega mehanizma Evropskega Gospodarskega prostora omogočilo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
Vodja sektorja za finančne mehanizme Jadranka Plut: »Projekt KIPSI odgovarja na dva ključna izziva: pomanjkljivo digitalno znanje učiteljev in dijakov. Te kompetence postajajo ključne za prilagodljive učne modele, ki so vse pomembnejši za vseživljenjsko učenje. Na drugi strani pa vseeno želimo opozoriti, da so, kljub koristni uporabi sodobnih orodij, pridobljena znanja naša največja vrednota.«
Namen projekta KIPSI prednostno ni bilo uvajanje digitalne tehnologije, ampak razvoj in uvajanje pedagoških pristopov, kjer lahko tudi s pomočjo digitalne tehnologije podpremo učenje dijakov.
Tehnologija vpliva na naše obnašanje
»Tehnologija pomembno posega v našo družbo in jo spreminja. Vpliva na naše obnašanje. Vse podatke selimo v oblak, pa sploh ne vemo, kje to je, mladostniki ne iščejo več eksistenčne varnosti v obliki služb za nedoločen čas ipd. Zato se moramo zavedati, da samo uvajanje novih tehnologij v pouk ni smiselno, če ni osmišljeno,« je poudaril docent na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru dr. Andrej Flogie.
Kot so še poudarili sogovorniki na zaključni konferenci projekta KIPSI, je odgovornost na vseh deležnikih. Ni dovolj zagotoviti le infrastrukture, virov, usposobljenih učiteljev, ampak mora biti prehod komplementaren, v celotni družbi. Če te transformacije ne bomo opravili skupaj, bomo samo zamenjali tehnologijo in orodja, ki pa ne prinašajo sami po sebi dodane vrednosti in sprememb v družbi.
Nosilec projekta KIPSI je Center RS za poklicno izobraževanje, projekti partnerji pa so: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje, center Novo mesto, Šolski center Celje, Srednja tehniška šola Koper, Østfold University College (NOR), Åssiden upper secondary school (NOR), Viken Higher Vocational College (NOR), University of Akureyri (ISL) in Akureyri comprehensive college (ISL).
11. marec 2024 – Simpozij z naslovom Predstavitev zlatih nanodelcev, sintetiziranih v Zlatarni Celje, in možnosti njihove uporabe se je odvil v petek, 8. marca 2024, v okviru projekta LFIA-REC, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma.
V okviru projekta LFIA-REC razvijajo možnosti recikliranja plastike in nanozlata, ki sta sestavni komponenti hitrih antigenskih testov (covid-19).
Za odprtje simpozija je poskrbel izvršni direktor Zlatarne Celje, Bojan Albreht, ki je poudaril, da so z različnimi deležniki razvili zlate nanodelce, ki imajo zaradi svojih lastnosti, predvsem kemijskih in optičnih, široke možnosti uporabe.
Gostujoči predavatelj, dr. Sergej Tomić z Inštituta za uporabo jedrske energije Univerze v Beogradu, je predstavil raziskavo, kako velikost zlatih nanodelcev vpliva na imunološki odziv. Nanodelci zlata imajo izjemne fizikalno-kemijske lastnosti, ki so primerne za teragnostiko raka in avtoimunskih bolezni. Z obsežnimi raziskavami so ugotovili, kako se imunološki odzivi razlikuje glede na velikost zlatih nanodelcev. Njihove ugotovitve so pokazale, da so manjši nanodelci zlata bolj obetavni za oblikovanje terapij, primernih za avtoimunske bolezni, medtem ko bi večji lahko bili učinkoviti pri zdravljenju tumorjev.
S strani nosilca projekta, Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, je mag. Jelen Žiga pojasnil proces ustvarjanja nanodelcev zlata z metodo ultrazvočne razpršilne pirolize. Kot zanimivost je dodal, da so manjši nanodelci zlata vidni v rdečem, večji nanodelci pa v vijoličnem odtenku. Dr. Peter Majerič pa je udeležencem predstavil možnosti uporabe zlatih nanodelcev v elektroniki in drugih industrijah. Zaradi odlične električne prevodnosti nanodelci zlata ponujajo široko možnosti uporabe v elektroniki. Prav tako pa so uporabni v kozmetični, farmacevtski, letalski in vesoljski industriji, zdravstvu in pri razvoju tehnologij.
Vodja projektne skupine, prof. dr. Rebeka Rudolf s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, je predstavila raziskavo o tališču zlatih nanodelcev. Znano je, da nanodelci zlata nimajo enakih fizikalno-kemijskih lastnosti kot običajno zlato. Njihovo tališče je za več deset ali celo sto stopinj nižje. Skozi eksperimentalno raziskavo so določili vrednost tališča nanodelcev zlata, ki so bili sintetizirani z metodo ultrazvočne razpršilne pirolize in liofilizacije, in nato naredili primerjavo s čistim zlatom.
Pozitivne lastnosti zlatih nanodelcev za izboljšanje dentalnih protez je predstavila prof. dr. Danica Popović s Fakultete za stomatologijo Univerze v Beogradu. Naslovila je predvsem njihove antibakterijske lastnosti. Prednosti suhih nanodelcev zlata, pridobljenih z liofilizacijo, je predstavil dr. Matej Zadravec s Fakultete za strojništvo Univerze v Maribor.
Doc. dr. Martin Rakuša, dr. med., z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je predstavil uporabo nanodelcev zlata pri diagnosticiranju alzheimerjeve bolezni. Za uspešno zdravljenje alzheimerjeve bolezni, za katero zboli 1 od 9 ljudi, starejših od 65 let, je ključna pravočasna postavitev diagnoze. Poudarja, da se nanodelci zlata lahko uporabljajo na različne načine za odkrivanje beljakovin, povezanih z alzheimerjevo boleznijo.
Sintezo nanodelcev zlata iz različnih odpadnih materialov je predstavil gostujoči predavatelj prof. dr. Srećko Stopić z Inštituta za procesno metalurgijo in recikliranje kovin Univerze v Aachnu. Izpostavlja, da elektronski in drugi odpadni izdelki nosijo pomemben potencial za recikliranje in pridobivanje nanodelcev zlata.
Simpozij je ponudil izčrpen pregled lastnosti in raznovrstne uporabe zlatih nanodelcev ter postavil pomemben mejnik pri napredku raziskav in inovacij na tem razvijajočem se področju.
Nosilec projekta je Univerza v Mariboru, v njem soustvarjajo še Plastika Skaza, Fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Zlatarna Celje, Univerzitetni klinični center Maribor in Surovina, Družba za predelavo odpadkov.
7. marec 2024 – Danes dopoldne se je v Hiši Evropske Unije v Ljubljani odvil zaključni dogodek projekta Razvoj celostnega pristopa za lajšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na podeželju, temelječega na vzpostavitvi večdeležniških regionalnih sistemov in lokalnih partnerstev TERA, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v Sloveniji. V sklopu zaključnega dogodka sta potekali novinarska konferenca in okrogla miza z naslovom »Enakost spolov na podeželju«.
V prvem delu dogodka, ki se je pričel ob 10. uri z novinarsko konferenco, so projektni partnerji projekta TERA navzočim predvajali predstavitveni video projekta, v katerem so predstavili vse sodelujoče projektne partnerje.
Predstavitveni video nazorno pokaže, kako je projekt naslavljal opolnomočenje moških in žensk na podeželju, učinkovito spopadanje z izzivi in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Prav tako oriše potek projektnih aktivnosti, ki so se pričele z nacionalno raziskavo o enakosti spolov na podeželju. Na podlagi raziskave so identificirali ključne dejavnike, ki osebam, živečim na podeželju, otežujejo doseganje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem in vplivajo tudi na vse aspekte neenakosti spolov. Ključni dejavniki, ki poudarjajo neenakost spolov, so stereotipna vloga spolov, ekonomska odvisnost žensk od partnerja, normalizacija nasilja in odsotnost ključnih javnih infrastruktur na podeželju.
V okviru projektnih aktivnosti so vzpostavili dva več-deležniška lokalna odbora, in sicer enega v Pomurju in enega v Posavju, v katerih so se povezali posamezniki številnih javnih zavodov in organizacij z namenom sprejetja razvojnih ukrepov, ki bi zaposlenim na podeželju lajšali možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Več o naboru ukrepov za izboljšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja oseb, živečih na podeželju si lahko preberete tukaj.
Osrednji del projekta – edukativno-ozaveščevalni program, ki je potekal na terenu, je bil oblikovan na podlagi izsledkov raziskav ter vsebinskih poudarkov več-deležniških posvetov. Program je na terenu zaživel v obliki delavnic, ki so naslavljale šest različnih tem, in sicer pravi moški in prava ženska, aktiven podeželan in aktivna podeželanka, nasilje na podeželju, delo, počitek in prosti čas, medgeneracijsko sožitje ter pravice in dolžnosti vsakega kmeta oz. socialna varnost. Delavnice so potekale na interaktiven način, sprva je strokovnjak vsake skupine imel predavanje o temi, ki jo je obravnavala delavnica, nato je sledilo delo v skupinah, preko katerih so skušali najti rešitve za izzive vsake teme. Delo mentorjev pa se ni zaključilo z delavnicami, saj je vsak izmed mentorjev izbral vsaj enega udeleženca, kateremu je tudi vnaprej pomagal pri premagovanju izzivov, ki jih projekt naslavlja.
Po predstavitvenem videu je dr. Tadej Pirc iz Razvojnega centra Murska Sobota dodal, da so k projektu pristopili celostno, s projektnimi partnerji z različnih področij. S takšnim pristopom so tudi sami okrepili znanja in predvsem delovali v interdisciplinarnem zagonu za celostno obravnavo problematike. Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov IPES je dodala, da je v vzorec opravljene raziskave bilo vključenih 707 oseb, živečih na podeželju, vendar ne nujno tudi zaposlenih v kmetijski dejavnosti, in nagovorila izsledke raziskave, ki si jih lahko podrobneje preberete tukaj. Anja Kastelic z Zveze slovenske podeželske mladine je dejala, da so po moški in ženske enakopravni, vendar to v praksi še ne zagotavlja enakosti. Izpostavlja, da obstajajo primeri, kjer ženske niso socialno zavarovane in ne prejemajo socialnih transferjev, kar izhaja predvsem iz nerazumevanja oz. nedostopnosti informacij in zavedanja lastnih pravic. Prav tako je naznanila, da je potrebno oblikovati prostor, ki bo namenjen izražanju mnenj in dati ljudem na podeželju glas.
Ob 11. uri se je pričel drugi del dogodka, v katerem se je odvila okrogla miza z naslovom »Enakost spolov na podeželju«. Za otvoritveni govor je poskrbel dr. Tadej Pirc, ki je se zahvalil projektnim partnerjem za opravljeno delo in vsem ostalim deležnikom za podporo pri izvedbi projekta. V nadaljevanju je predstavil projekt in naznanil, da so v projektu zajeli različne pristope in prejeli celosten uvid v problematiko. Meni, da je za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ključna enakost spolov in da je z aktivnim pristopom možno zaznati izzive neenakosti ter opolnomočiti ranljive skupine.
Sledil je uvodni govor norveške veleposlanice Njene Ekscelence, Trine Skymoen, ki je ob tej priložnosti izpostavila, da bi moški in ženske morali imeti enake možnosti in priložnosti za udejstvovanje v družbi, ter poudarila pomembnost sodelovanja žensk v vseh aspektih družbe. Meni, da obe državi, tako Norveška kot Slovenija plujeta v isto smer, saj se v obeh državah stanje postopoma izboljšuje. Izpostavlja, da se na Norveškem izboljšuje enakopravnost spolov, vendar ne zaradi ekonomske prosperitete ali naravnih virov, kot bi človek pomislil, temveč zaradi norveških žensk in aktivnega izvajanja politike enakosti spolov od leta 1970.
Jadranka Plut je v imenu Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj pozdravila ta zaključni dogodek in naslovila pomembnost Norveškega finančnega mehanizma, ki predstavlja edinstven instrument za sodelovanje ter krepitev odnosov med Kraljevino Norveško in Republiko Slovenijo. Izpostavila je, da se je bistveno zavedati pomembnosti takšnih raziskav in projektov, saj ponujajo dragocene uvide, ki služijo kot osnova za politične odločitve in sistemsko urejanje področja enakosti spolov.
Na nacionalni okrogli mizi »Enakost spolov na podeželju«, ki jo je povezovala Nataša Briški, so sodelovali Helena Valas z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Tina Kosi z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Roman Žveglič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Urša Skube z Zveze slovenske podeželske mladine in Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov.
Sprva je Ana Pavlič podčrtala, da je treba nasloviti specifike življenja na podeželju, saj so drugačne kot v urbanih središčih, čeprav se strinja, da je neenakost pereč problem v vseh okoljih. Helena Valas z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je povzela dejstvo, da v odročnih ruralnih krajih ni aktivnega varstva otrok, kar dodatno otežuje in onemogoča ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, obveznosti varstva tako otrok kot starostnikov pa padejo na pleča ženske.
Predstavnica Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, Andreja Budimir, je na okrogli mizi izpostavila, da so takšni projekti ključni za prepoznavanje izzivov in težav na podeželju, saj omogočajo osvetlitev problematike.
V odprti diskusiji so govorci okrogle mize poudarili, da je najpogostejša kršitev pravic na svetu namreč nasilje do žensk, femicid v Sloveniji je v porastu. Prav tako so sogovorniki za okroglo mizo dodali, da se velik delež nasilja sploh ne prijavi, kar vodi v stopnjevanje nasilja. Poudarek mora biti na komunikaciji in odnosih ter zagotavljanju varnega prostora za delitev mnenj. Ob tem so s strani projektnih partnerjev izpostavili presenetljiv odziv udeležencev na delavnicah; prisotno je namreč prevladujoče mnenje, da posamezniki s podeželja ne morejo vplivati na sistemske rešitve in procese.
Vprašanje dneva, kako bodo projektni partnerji s projektom TERA »terali« naprej. Projektni partnerji so enotni, da se njihovo delo šele začenja, saj verjamejo, da se bodo iniciative prelevile v strateške usmeritve, javne zakonodaje in zagovorniška prizadevanja, ki bodo v diskurz razumevanje podeželja vpeljala tudi vidik enakosti spolov. Ob tem dodajajo, da ljudje s terena poznajo problematiko in lahko podajajo koristne smernice, ter menijo, da je treba več sodelovati na podlagi širokega nabora mnenj in konsenza.
Projektni nosilec projekta TERA je Razvojni center Murska Sobota, projekt soustvarjajo tudi Regionalna razvojna agencija Posavje, Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, zveza slovenske podeželske mladine, Center za razvoj trajnostne družbe in norveški partner Inland Norway University of Applied Sciences.
6. marec 2024 – S ponedeljkom, 4. marca, je v Občini Škofja Loka začela potekati štiritedenska kampanja ozaveščanja o trajnostni mobilnosti z naslovom »Z družbo v službo«, ki je del projekta Trata 2.1. Cilj kampanje je spodbuditi zaposlene v škofjeloški industrijski coni Trata k spreminjanju svojih potovalnih navad v korist trajnostne mobilnosti.
S projektom Trata 2.1, ki ga sofinancira Finančni mehanizem EGP v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, si prizadevajo spodbuditi zaposlene v industrijski coni Trata k spreminjanju svojih potovalnih navad, tako da se več zaposlenih odloči za trajnostne načine prevoza na delo.
Strokovnjaki za trajnostno mobilnost poudarjajo, da bi tisti, ki živijo do 2 km oddaljenosti od svojega delovnega mesta, lahko razdaljo premagali peš. Za razdalje do 5 km oddaljenosti je priporočena uporaba kolesa, medtem ko je za daljše razdalje nad 5 km priporočena uporaba električnega kolesa ali javnega potniškega prometa. V primeru, da se zaposleni vozijo v službo iz bolj oddaljenega mesta, javni potniški promet pa jim zaradi prestopanja ali voznega reda ne ustreza, se lahko odločijo ravnati trajnostno in izberejo sopotništvo za prihod na delo in odhod z dela.
Zaposleni lahko za pot v službo preprosto uredijo skupni prevoz s sodelavci ali sodelavkami ali pa si pomagajo z uporabo aplikacije Prevoz.org, kjer označijo svoj izhodiščni in ciljni kraj potovanja. V okviru kampanje »Z družbo v službo« bodo zaposleni, ki se bodo pripeljali v sopotništvu v industrijsko cono Trata, sodelovali v nagradni igri, v katero bodo vključeni tako vozniki kot sopotniki.
V projektu poleg nosilca projekta Občine Škofja Loka sodelujejo tudi Razvojna agencija Sora, Inštitut za politike prostora, CIPRA Slovenija, društvo za zaščito Alp, Knauf Insulation, SIBO Group, razvoj in proizvodnja embalaže, LTH Castings in CIPRA International.
