7. marec 2024 – Danes dopoldne se je v Hiši Evropske Unije v Ljubljani odvil zaključni dogodek projekta Razvoj celostnega pristopa za lajšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na podeželju, temelječega na vzpostavitvi večdeležniških regionalnih sistemov in lokalnih partnerstev TERA, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v Sloveniji. V sklopu zaključnega dogodka sta potekali novinarska konferenca in okrogla miza z naslovom »Enakost spolov na podeželju«.
V prvem delu dogodka, ki se je pričel ob 10. uri z novinarsko konferenco, so projektni partnerji projekta TERA navzočim predvajali predstavitveni video projekta, v katerem so predstavili vse sodelujoče projektne partnerje.
Predstavitveni video nazorno pokaže, kako je projekt naslavljal opolnomočenje moških in žensk na podeželju, učinkovito spopadanje z izzivi in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Prav tako oriše potek projektnih aktivnosti, ki so se pričele z nacionalno raziskavo o enakosti spolov na podeželju. Na podlagi raziskave so identificirali ključne dejavnike, ki osebam, živečim na podeželju, otežujejo doseganje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem in vplivajo tudi na vse aspekte neenakosti spolov. Ključni dejavniki, ki poudarjajo neenakost spolov, so stereotipna vloga spolov, ekonomska odvisnost žensk od partnerja, normalizacija nasilja in odsotnost ključnih javnih infrastruktur na podeželju.
V okviru projektnih aktivnosti so vzpostavili dva več-deležniška lokalna odbora, in sicer enega v Pomurju in enega v Posavju, v katerih so se povezali posamezniki številnih javnih zavodov in organizacij z namenom sprejetja razvojnih ukrepov, ki bi zaposlenim na podeželju lajšali možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Več o naboru ukrepov za izboljšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja oseb, živečih na podeželju si lahko preberete tukaj.
Osrednji del projekta – edukativno-ozaveščevalni program, ki je potekal na terenu, je bil oblikovan na podlagi izsledkov raziskav ter vsebinskih poudarkov več-deležniških posvetov. Program je na terenu zaživel v obliki delavnic, ki so naslavljale šest različnih tem, in sicer pravi moški in prava ženska, aktiven podeželan in aktivna podeželanka, nasilje na podeželju, delo, počitek in prosti čas, medgeneracijsko sožitje ter pravice in dolžnosti vsakega kmeta oz. socialna varnost. Delavnice so potekale na interaktiven način, sprva je strokovnjak vsake skupine imel predavanje o temi, ki jo je obravnavala delavnica, nato je sledilo delo v skupinah, preko katerih so skušali najti rešitve za izzive vsake teme. Delo mentorjev pa se ni zaključilo z delavnicami, saj je vsak izmed mentorjev izbral vsaj enega udeleženca, kateremu je tudi vnaprej pomagal pri premagovanju izzivov, ki jih projekt naslavlja.
Po predstavitvenem videu je dr. Tadej Pirc iz Razvojnega centra Murska Sobota dodal, da so k projektu pristopili celostno, s projektnimi partnerji z različnih področij. S takšnim pristopom so tudi sami okrepili znanja in predvsem delovali v interdisciplinarnem zagonu za celostno obravnavo problematike. Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov IPES je dodala, da je v vzorec opravljene raziskave bilo vključenih 707 oseb, živečih na podeželju, vendar ne nujno tudi zaposlenih v kmetijski dejavnosti, in nagovorila izsledke raziskave, ki si jih lahko podrobneje preberete tukaj. Anja Kastelic z Zveze slovenske podeželske mladine je dejala, da so po moški in ženske enakopravni, vendar to v praksi še ne zagotavlja enakosti. Izpostavlja, da obstajajo primeri, kjer ženske niso socialno zavarovane in ne prejemajo socialnih transferjev, kar izhaja predvsem iz nerazumevanja oz. nedostopnosti informacij in zavedanja lastnih pravic. Prav tako je naznanila, da je potrebno oblikovati prostor, ki bo namenjen izražanju mnenj in dati ljudem na podeželju glas.
Ob 11. uri se je pričel drugi del dogodka, v katerem se je odvila okrogla miza z naslovom »Enakost spolov na podeželju«. Za otvoritveni govor je poskrbel dr. Tadej Pirc, ki je se zahvalil projektnim partnerjem za opravljeno delo in vsem ostalim deležnikom za podporo pri izvedbi projekta. V nadaljevanju je predstavil projekt in naznanil, da so v projektu zajeli različne pristope in prejeli celosten uvid v problematiko. Meni, da je za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ključna enakost spolov in da je z aktivnim pristopom možno zaznati izzive neenakosti ter opolnomočiti ranljive skupine.
Sledil je uvodni govor norveške veleposlanice Njene Ekscelence, Trine Skymoen, ki je ob tej priložnosti izpostavila, da bi moški in ženske morali imeti enake možnosti in priložnosti za udejstvovanje v družbi, ter poudarila pomembnost sodelovanja žensk v vseh aspektih družbe. Meni, da obe državi, tako Norveška kot Slovenija plujeta v isto smer, saj se v obeh državah stanje postopoma izboljšuje. Izpostavlja, da se na Norveškem izboljšuje enakopravnost spolov, vendar ne zaradi ekonomske prosperitete ali naravnih virov, kot bi človek pomislil, temveč zaradi norveških žensk in aktivnega izvajanja politike enakosti spolov od leta 1970.
Jadranka Plut je v imenu Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj pozdravila ta zaključni dogodek in naslovila pomembnost Norveškega finančnega mehanizma, ki predstavlja edinstven instrument za sodelovanje ter krepitev odnosov med Kraljevino Norveško in Republiko Slovenijo. Izpostavila je, da se je bistveno zavedati pomembnosti takšnih raziskav in projektov, saj ponujajo dragocene uvide, ki služijo kot osnova za politične odločitve in sistemsko urejanje področja enakosti spolov.
Na nacionalni okrogli mizi »Enakost spolov na podeželju«, ki jo je povezovala Nataša Briški, so sodelovali Helena Valas z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Tina Kosi z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Roman Žveglič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Urša Skube z Zveze slovenske podeželske mladine in Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov.
Sprva je Ana Pavlič podčrtala, da je treba nasloviti specifike življenja na podeželju, saj so drugačne kot v urbanih središčih, čeprav se strinja, da je neenakost pereč problem v vseh okoljih. Helena Valas z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je povzela dejstvo, da v odročnih ruralnih krajih ni aktivnega varstva otrok, kar dodatno otežuje in onemogoča ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, obveznosti varstva tako otrok kot starostnikov pa padejo na pleča ženske.
Predstavnica Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, Andreja Budimir, je na okrogli mizi izpostavila, da so takšni projekti ključni za prepoznavanje izzivov in težav na podeželju, saj omogočajo osvetlitev problematike.
V odprti diskusiji so govorci okrogle mize poudarili, da je najpogostejša kršitev pravic na svetu namreč nasilje do žensk, femicid v Sloveniji je v porastu. Prav tako so sogovorniki za okroglo mizo dodali, da se velik delež nasilja sploh ne prijavi, kar vodi v stopnjevanje nasilja. Poudarek mora biti na komunikaciji in odnosih ter zagotavljanju varnega prostora za delitev mnenj. Ob tem so s strani projektnih partnerjev izpostavili presenetljiv odziv udeležencev na delavnicah; prisotno je namreč prevladujoče mnenje, da posamezniki s podeželja ne morejo vplivati na sistemske rešitve in procese.
Vprašanje dneva, kako bodo projektni partnerji s projektom TERA »terali« naprej. Projektni partnerji so enotni, da se njihovo delo šele začenja, saj verjamejo, da se bodo iniciative prelevile v strateške usmeritve, javne zakonodaje in zagovorniška prizadevanja, ki bodo v diskurz razumevanje podeželja vpeljala tudi vidik enakosti spolov. Ob tem dodajajo, da ljudje s terena poznajo problematiko in lahko podajajo koristne smernice, ter menijo, da je treba več sodelovati na podlagi širokega nabora mnenj in konsenza.
Projektni nosilec projekta TERA je Razvojni center Murska Sobota, projekt soustvarjajo tudi Regionalna razvojna agencija Posavje, Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, zveza slovenske podeželske mladine, Center za razvoj trajnostne družbe in norveški partner Inland Norway University of Applied Sciences.
Vir: Projekt TERA