20. marec 2024 – Pretekli teden je v Ljubljani potekala tematska konferenca projekta Zeleni pingvin, ki so jo organizirali nosilec projekta Iskraemeco, d. d. in projektni partnerji Mestna občina Kranj, Mestna občina Ljubljana, Društvo DOVES – FEE Slovenija in FEE Norway. Konferenca je s svojimi inovativnimi pristopi k izkustvenemu poučevanju navdušila udeležence.
Glavni rezultat projekta je platforma Zeleni pingvin, ki ponuja širok nabor interaktivnih učnih gradiv, ki učencem na zabaven in poučen način približajo teme, kot so podnebne spremembe, varčevanje z energijo in trajnostni načini življenja. Predstavniki OŠ Hinka Smrekarja in OŠ Jožeta Moškriča so delili svoje izkušnje z uporabo platforme Zeleni pingvin. Učenci so navdušeni nad interaktivnim načinom učenja in z veseljem sodelujejo v različnih aktivnostih, kot so kvizi, izdelava družabnih iger iz odpadnih materialov in izmenjevalnica oblačil. Učitelji so v okviru konference pohvalili platformo, saj jim omogoča, da na inovativen način vključijo digitalne tehnologije v poučevanje in učence spodbujajo k aktivnemu državljanstvu.
Predstavnica Mestne občine Ljubljana je za konec predstavila še projekt Ljubljana na poti do ogljične nevtralnosti. Poudarila je pomen sodelovanja na ravni mesta, države in posameznikov ter vključevanja in ozaveščanja o trajnostnih praksah.
Konferenca je potrdila, da je platforma Zeleni pingvin pomembno orodje za izkustveno poučevanje o trajnostnih temah. Udeleženci so bili navdušeni nad inovativnimi pristopi in so izrazili prepričanje, da lahko platforma pomembno prispeva k izobraževanju mladih za boljšo prihodnost.
Projekt je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma in pripadajoče slovenske udeležbe v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
20. marec 2024 – Včeraj je v sklopu projekta digi.komp potekala zaključna konferenca v Delavskem domu Trbovlje. Projekt digi.komp, sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma, združuje strokovnjake, institucije in navdušence, ki se zavzemajo, da bi digitalno znanje postalo bolj dostopno in uporabno v širši družbi.
Projekt Dvig digitalnih kompetenc »digi.komp« združuje slovenske partnerje iz Zasavja – Zasavsko ljudsko univerzo, Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje in Knjižnico Toneta Seliškarja Trbovlje ter norveškega partnerja PIKSEL Produksjoner na področju izobraževanja, kulture in umetnosti. Namen projekta je razvoj novih praks poučevanja in učenja za delo in življenje na področju digitalnih kompetenc ter izmenjava znanj in dobrih praks med slovenskimi in norveškim partnerjem.
Rezultate večmesečnega dela so predstavili na zaključni konferenci, kjer so številno občinstvo nagovorili ugledni govorniki, med katerimi so bili Minister za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksander Jevšek, župan Občine Trbovlje, mag. Zoran Poznič, in direktorica Zasavske ljudske univerze, Polona Trebušak.
Direktorica Zasavske ljudske univerze Polona Trebušak se je ob priložnosti zahvalila vsem projektnim partnerjem in drugim, ki so prispevali k doseženim rezultatom projekta. Ob tem je dodala, da je »za Zasavsko ljudsko univerzo in tudi oba partnerja to prvi projekt financiran s strani Norveškega finančnega mehanizma in nam je prinesel veliko novega, veliko dobrega, a tudi kakšen siv las, in je pomenil pomemben razvoj in napredek zavoda«. Svoj govor je zaključila s pogledom v prihodnost: »Vsak konec je nov začetek, zato verjamem, da bodo vsa znanja in dosežki živeli naprej pri vseh partnerjih. Zasavska ljudska univerza, Delavski dom in knjižnica opravljamo pomembo poslanstvo. S svojo dejavnostjo omogočamo dostopnost in pogoje za vključenost vseh odraslih oziroma vseh generacij v kakovostno vseživljenjsko učenje, zvišujemo temeljne veščine prebivalcev (kot so branje, računanje, reševanje problemov, komunikacija, itd.).«
Župan Občine Trbovlje, mag. Zoran Poznič, se je v nagovoru zahvalil vsem, ki so sodelovali pri projektu digi.komp in poudaril, da so dejavnosti projekta izrednega pomena za lokalno skupnost in družbo nasploh. Posebej je naglasil, da se je v 21. stoletju potrebno opismenjevati na digitalni način.
Slavnostne govore je sklenil Minister za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksander Jevšek, ki je poudaril, da smo »s projektom Dvig digitalnih kompetenc – digi.komp omogočili številnim posameznikom pridobivanje znanj in veščin, ki so nujne v današnjem digitalnem svetu. Glede na zadnje raziskave je stopnja digitalne pismenosti prebivalstva v Sloveniji v porastu. Podatki kažejo, da je odstotek prebivalcev, ki se počutijo domačno pri uporabi osnovnih digitalnih orodij in storitev, narasel za 15 % v zadnjih treh letih.«
Občinstvo je imelo priložnost poslušati robotko Evo, ki je spregovorila o praktičnih pristopih pridobivanja digitalnega znanja. Vodja projekta digi.komp, Matej Uduč, pa je prikazal uporabo digitalnih orodij in pristope k razvijanju novih programov izobraževanj.
Projekt digi.komp soustvarjajo nosilec projekta Zasavska ljudska univerza in projektni partnerji Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje in Piksel Produksjoner, Ltd (NOR).
13. marec 2024 – Projekt KIPSI je bil zasnovan v času nepredvidljive covid situacije s ciljem razviti digitalne in pedagoške kompetence učiteljev za kombinirano poučevanje v poklicnih in strokovnih šolah. Partnerji poudarjajo, da digitalizacija ne prinaša nujno le slabosti, ampak tudi izjemne priložnosti, ki pa jih moramo znati izkoristiti. Digitalne kompetence so namreč ključne za vso družbo.
»Intenzivna digitalizacija prinaša številne priložnosti. Gre za predvsem pozitiven izziv gospodarstvu, družbi in sistemu izobraževanja. Tudi poklicno izobraževanje mora postati pomemben kamenček v mozaiku solidarne, trajnostne in uspešne družbe ter učinkovitega gospodarstva. Hvaležni smo za edinstven finančni mehanizem in izkušnje tujih partnerjev, pa tudi za pobudo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI), da smo se lotili izziva kombiniranega poučevanja,« je na zaključnem javnem dogodku projekta KIPSI dejal v. d. direktor Centra RS za poklicno izobraževanje, Aleksandar Sladojević, ki je bil odgovoren za vodenje projekta.
Generalna direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na MVI mag. Branka Hrast Debeljak pa je dodala: »V poklicno in strokovno izobraževanje sta vključeni dve tretjini mladostnikov, zato je skrb za njegov razvoj izrednega pomena. Po uspešno premaganem izzivu izobraževanja na daljavo v času epidemije je zdaj čas za izmenjavo znanja s ciljem, da poklicno usposabljanje postane odpornejše in po svojih najboljših močeh podpira gospodarstvo in družbo na poti k trajnostnemu delovanju.«
Ne orodja, pridobljena znanja so največja vrednota
Izvedbo edinstvenega projekt KIPSI je preko Finančnega mehanizma Evropskega Gospodarskega prostora omogočilo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
Vodja sektorja za finančne mehanizme Jadranka Plut: »Projekt KIPSI odgovarja na dva ključna izziva: pomanjkljivo digitalno znanje učiteljev in dijakov. Te kompetence postajajo ključne za prilagodljive učne modele, ki so vse pomembnejši za vseživljenjsko učenje. Na drugi strani pa vseeno želimo opozoriti, da so, kljub koristni uporabi sodobnih orodij, pridobljena znanja naša največja vrednota.«
Namen projekta KIPSI prednostno ni bilo uvajanje digitalne tehnologije, ampak razvoj in uvajanje pedagoških pristopov, kjer lahko tudi s pomočjo digitalne tehnologije podpremo učenje dijakov.
Tehnologija vpliva na naše obnašanje
»Tehnologija pomembno posega v našo družbo in jo spreminja. Vpliva na naše obnašanje. Vse podatke selimo v oblak, pa sploh ne vemo, kje to je, mladostniki ne iščejo več eksistenčne varnosti v obliki služb za nedoločen čas ipd. Zato se moramo zavedati, da samo uvajanje novih tehnologij v pouk ni smiselno, če ni osmišljeno,« je poudaril docent na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru dr. Andrej Flogie.
Kot so še poudarili sogovorniki na zaključni konferenci projekta KIPSI, je odgovornost na vseh deležnikih. Ni dovolj zagotoviti le infrastrukture, virov, usposobljenih učiteljev, ampak mora biti prehod komplementaren, v celotni družbi. Če te transformacije ne bomo opravili skupaj, bomo samo zamenjali tehnologijo in orodja, ki pa ne prinašajo sami po sebi dodane vrednosti in sprememb v družbi.
Nosilec projekta KIPSI je Center RS za poklicno izobraževanje, projekti partnerji pa so: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje, center Novo mesto, Šolski center Celje, Srednja tehniška šola Koper, Østfold University College (NOR), Åssiden upper secondary school (NOR), Viken Higher Vocational College (NOR), University of Akureyri (ISL) in Akureyri comprehensive college (ISL).
11. marec 2024 – Simpozij z naslovom Predstavitev zlatih nanodelcev, sintetiziranih v Zlatarni Celje, in možnosti njihove uporabe se je odvil v petek, 8. marca 2024, v okviru projekta LFIA-REC, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma.
V okviru projekta LFIA-REC razvijajo možnosti recikliranja plastike in nanozlata, ki sta sestavni komponenti hitrih antigenskih testov (covid-19).
Za odprtje simpozija je poskrbel izvršni direktor Zlatarne Celje, Bojan Albreht, ki je poudaril, da so z različnimi deležniki razvili zlate nanodelce, ki imajo zaradi svojih lastnosti, predvsem kemijskih in optičnih, široke možnosti uporabe.
Gostujoči predavatelj, dr. Sergej Tomić z Inštituta za uporabo jedrske energije Univerze v Beogradu, je predstavil raziskavo, kako velikost zlatih nanodelcev vpliva na imunološki odziv. Nanodelci zlata imajo izjemne fizikalno-kemijske lastnosti, ki so primerne za teragnostiko raka in avtoimunskih bolezni. Z obsežnimi raziskavami so ugotovili, kako se imunološki odzivi razlikuje glede na velikost zlatih nanodelcev. Njihove ugotovitve so pokazale, da so manjši nanodelci zlata bolj obetavni za oblikovanje terapij, primernih za avtoimunske bolezni, medtem ko bi večji lahko bili učinkoviti pri zdravljenju tumorjev.
S strani nosilca projekta, Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, je mag. Jelen Žiga pojasnil proces ustvarjanja nanodelcev zlata z metodo ultrazvočne razpršilne pirolize. Kot zanimivost je dodal, da so manjši nanodelci zlata vidni v rdečem, večji nanodelci pa v vijoličnem odtenku. Dr. Peter Majerič pa je udeležencem predstavil možnosti uporabe zlatih nanodelcev v elektroniki in drugih industrijah. Zaradi odlične električne prevodnosti nanodelci zlata ponujajo široko možnosti uporabe v elektroniki. Prav tako pa so uporabni v kozmetični, farmacevtski, letalski in vesoljski industriji, zdravstvu in pri razvoju tehnologij.
Vodja projektne skupine, prof. dr. Rebeka Rudolf s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, je predstavila raziskavo o tališču zlatih nanodelcev. Znano je, da nanodelci zlata nimajo enakih fizikalno-kemijskih lastnosti kot običajno zlato. Njihovo tališče je za več deset ali celo sto stopinj nižje. Skozi eksperimentalno raziskavo so določili vrednost tališča nanodelcev zlata, ki so bili sintetizirani z metodo ultrazvočne razpršilne pirolize in liofilizacije, in nato naredili primerjavo s čistim zlatom.
Pozitivne lastnosti zlatih nanodelcev za izboljšanje dentalnih protez je predstavila prof. dr. Danica Popović s Fakultete za stomatologijo Univerze v Beogradu. Naslovila je predvsem njihove antibakterijske lastnosti. Prednosti suhih nanodelcev zlata, pridobljenih z liofilizacijo, je predstavil dr. Matej Zadravec s Fakultete za strojništvo Univerze v Maribor.
Doc. dr. Martin Rakuša, dr. med., z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je predstavil uporabo nanodelcev zlata pri diagnosticiranju alzheimerjeve bolezni. Za uspešno zdravljenje alzheimerjeve bolezni, za katero zboli 1 od 9 ljudi, starejših od 65 let, je ključna pravočasna postavitev diagnoze. Poudarja, da se nanodelci zlata lahko uporabljajo na različne načine za odkrivanje beljakovin, povezanih z alzheimerjevo boleznijo.
Sintezo nanodelcev zlata iz različnih odpadnih materialov je predstavil gostujoči predavatelj prof. dr. Srećko Stopić z Inštituta za procesno metalurgijo in recikliranje kovin Univerze v Aachnu. Izpostavlja, da elektronski in drugi odpadni izdelki nosijo pomemben potencial za recikliranje in pridobivanje nanodelcev zlata.
Simpozij je ponudil izčrpen pregled lastnosti in raznovrstne uporabe zlatih nanodelcev ter postavil pomemben mejnik pri napredku raziskav in inovacij na tem razvijajočem se področju.
Nosilec projekta je Univerza v Mariboru, v njem soustvarjajo še Plastika Skaza, Fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Zlatarna Celje, Univerzitetni klinični center Maribor in Surovina, Družba za predelavo odpadkov.
7. marec 2024 – Danes dopoldne se je v Hiši Evropske Unije v Ljubljani odvil zaključni dogodek projekta Razvoj celostnega pristopa za lajšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na podeželju, temelječega na vzpostavitvi večdeležniških regionalnih sistemov in lokalnih partnerstev TERA, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v Sloveniji. V sklopu zaključnega dogodka sta potekali novinarska konferenca in okrogla miza z naslovom »Enakost spolov na podeželju«.
V prvem delu dogodka, ki se je pričel ob 10. uri z novinarsko konferenco, so projektni partnerji projekta TERA navzočim predvajali predstavitveni video projekta, v katerem so predstavili vse sodelujoče projektne partnerje.
Predstavitveni video nazorno pokaže, kako je projekt naslavljal opolnomočenje moških in žensk na podeželju, učinkovito spopadanje z izzivi in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Prav tako oriše potek projektnih aktivnosti, ki so se pričele z nacionalno raziskavo o enakosti spolov na podeželju. Na podlagi raziskave so identificirali ključne dejavnike, ki osebam, živečim na podeželju, otežujejo doseganje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem in vplivajo tudi na vse aspekte neenakosti spolov. Ključni dejavniki, ki poudarjajo neenakost spolov, so stereotipna vloga spolov, ekonomska odvisnost žensk od partnerja, normalizacija nasilja in odsotnost ključnih javnih infrastruktur na podeželju.
V okviru projektnih aktivnosti so vzpostavili dva več-deležniška lokalna odbora, in sicer enega v Pomurju in enega v Posavju, v katerih so se povezali posamezniki številnih javnih zavodov in organizacij z namenom sprejetja razvojnih ukrepov, ki bi zaposlenim na podeželju lajšali možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Več o naboru ukrepov za izboljšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja oseb, živečih na podeželju si lahko preberete tukaj.
Osrednji del projekta – edukativno-ozaveščevalni program, ki je potekal na terenu, je bil oblikovan na podlagi izsledkov raziskav ter vsebinskih poudarkov več-deležniških posvetov. Program je na terenu zaživel v obliki delavnic, ki so naslavljale šest različnih tem, in sicer pravi moški in prava ženska, aktiven podeželan in aktivna podeželanka, nasilje na podeželju, delo, počitek in prosti čas, medgeneracijsko sožitje ter pravice in dolžnosti vsakega kmeta oz. socialna varnost. Delavnice so potekale na interaktiven način, sprva je strokovnjak vsake skupine imel predavanje o temi, ki jo je obravnavala delavnica, nato je sledilo delo v skupinah, preko katerih so skušali najti rešitve za izzive vsake teme. Delo mentorjev pa se ni zaključilo z delavnicami, saj je vsak izmed mentorjev izbral vsaj enega udeleženca, kateremu je tudi vnaprej pomagal pri premagovanju izzivov, ki jih projekt naslavlja.
Po predstavitvenem videu je dr. Tadej Pirc iz Razvojnega centra Murska Sobota dodal, da so k projektu pristopili celostno, s projektnimi partnerji z različnih področij. S takšnim pristopom so tudi sami okrepili znanja in predvsem delovali v interdisciplinarnem zagonu za celostno obravnavo problematike. Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov IPES je dodala, da je v vzorec opravljene raziskave bilo vključenih 707 oseb, živečih na podeželju, vendar ne nujno tudi zaposlenih v kmetijski dejavnosti, in nagovorila izsledke raziskave, ki si jih lahko podrobneje preberete tukaj. Anja Kastelic z Zveze slovenske podeželske mladine je dejala, da so po moški in ženske enakopravni, vendar to v praksi še ne zagotavlja enakosti. Izpostavlja, da obstajajo primeri, kjer ženske niso socialno zavarovane in ne prejemajo socialnih transferjev, kar izhaja predvsem iz nerazumevanja oz. nedostopnosti informacij in zavedanja lastnih pravic. Prav tako je naznanila, da je potrebno oblikovati prostor, ki bo namenjen izražanju mnenj in dati ljudem na podeželju glas.
Ob 11. uri se je pričel drugi del dogodka, v katerem se je odvila okrogla miza z naslovom »Enakost spolov na podeželju«. Za otvoritveni govor je poskrbel dr. Tadej Pirc, ki je se zahvalil projektnim partnerjem za opravljeno delo in vsem ostalim deležnikom za podporo pri izvedbi projekta. V nadaljevanju je predstavil projekt in naznanil, da so v projektu zajeli različne pristope in prejeli celosten uvid v problematiko. Meni, da je za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ključna enakost spolov in da je z aktivnim pristopom možno zaznati izzive neenakosti ter opolnomočiti ranljive skupine.
Sledil je uvodni govor norveške veleposlanice Njene Ekscelence, Trine Skymoen, ki je ob tej priložnosti izpostavila, da bi moški in ženske morali imeti enake možnosti in priložnosti za udejstvovanje v družbi, ter poudarila pomembnost sodelovanja žensk v vseh aspektih družbe. Meni, da obe državi, tako Norveška kot Slovenija plujeta v isto smer, saj se v obeh državah stanje postopoma izboljšuje. Izpostavlja, da se na Norveškem izboljšuje enakopravnost spolov, vendar ne zaradi ekonomske prosperitete ali naravnih virov, kot bi človek pomislil, temveč zaradi norveških žensk in aktivnega izvajanja politike enakosti spolov od leta 1970.
Jadranka Plut je v imenu Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj pozdravila ta zaključni dogodek in naslovila pomembnost Norveškega finančnega mehanizma, ki predstavlja edinstven instrument za sodelovanje ter krepitev odnosov med Kraljevino Norveško in Republiko Slovenijo. Izpostavila je, da se je bistveno zavedati pomembnosti takšnih raziskav in projektov, saj ponujajo dragocene uvide, ki služijo kot osnova za politične odločitve in sistemsko urejanje področja enakosti spolov.
Na nacionalni okrogli mizi »Enakost spolov na podeželju«, ki jo je povezovala Nataša Briški, so sodelovali Helena Valas z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Tina Kosi z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Roman Žveglič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Urša Skube z Zveze slovenske podeželske mladine in Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov.
Sprva je Ana Pavlič podčrtala, da je treba nasloviti specifike življenja na podeželju, saj so drugačne kot v urbanih središčih, čeprav se strinja, da je neenakost pereč problem v vseh okoljih. Helena Valas z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je povzela dejstvo, da v odročnih ruralnih krajih ni aktivnega varstva otrok, kar dodatno otežuje in onemogoča ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, obveznosti varstva tako otrok kot starostnikov pa padejo na pleča ženske.
Predstavnica Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, Andreja Budimir, je na okrogli mizi izpostavila, da so takšni projekti ključni za prepoznavanje izzivov in težav na podeželju, saj omogočajo osvetlitev problematike.
V odprti diskusiji so govorci okrogle mize poudarili, da je najpogostejša kršitev pravic na svetu namreč nasilje do žensk, femicid v Sloveniji je v porastu. Prav tako so sogovorniki za okroglo mizo dodali, da se velik delež nasilja sploh ne prijavi, kar vodi v stopnjevanje nasilja. Poudarek mora biti na komunikaciji in odnosih ter zagotavljanju varnega prostora za delitev mnenj. Ob tem so s strani projektnih partnerjev izpostavili presenetljiv odziv udeležencev na delavnicah; prisotno je namreč prevladujoče mnenje, da posamezniki s podeželja ne morejo vplivati na sistemske rešitve in procese.
Vprašanje dneva, kako bodo projektni partnerji s projektom TERA »terali« naprej. Projektni partnerji so enotni, da se njihovo delo šele začenja, saj verjamejo, da se bodo iniciative prelevile v strateške usmeritve, javne zakonodaje in zagovorniška prizadevanja, ki bodo v diskurz razumevanje podeželja vpeljala tudi vidik enakosti spolov. Ob tem dodajajo, da ljudje s terena poznajo problematiko in lahko podajajo koristne smernice, ter menijo, da je treba več sodelovati na podlagi širokega nabora mnenj in konsenza.
Projektni nosilec projekta TERA je Razvojni center Murska Sobota, projekt soustvarjajo tudi Regionalna razvojna agencija Posavje, Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, zveza slovenske podeželske mladine, Center za razvoj trajnostne družbe in norveški partner Inland Norway University of Applied Sciences.
6. marec 2024 – S ponedeljkom, 4. marca, je v Občini Škofja Loka začela potekati štiritedenska kampanja ozaveščanja o trajnostni mobilnosti z naslovom »Z družbo v službo«, ki je del projekta Trata 2.1. Cilj kampanje je spodbuditi zaposlene v škofjeloški industrijski coni Trata k spreminjanju svojih potovalnih navad v korist trajnostne mobilnosti.
S projektom Trata 2.1, ki ga sofinancira Finančni mehanizem EGP v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, si prizadevajo spodbuditi zaposlene v industrijski coni Trata k spreminjanju svojih potovalnih navad, tako da se več zaposlenih odloči za trajnostne načine prevoza na delo.
Strokovnjaki za trajnostno mobilnost poudarjajo, da bi tisti, ki živijo do 2 km oddaljenosti od svojega delovnega mesta, lahko razdaljo premagali peš. Za razdalje do 5 km oddaljenosti je priporočena uporaba kolesa, medtem ko je za daljše razdalje nad 5 km priporočena uporaba električnega kolesa ali javnega potniškega prometa. V primeru, da se zaposleni vozijo v službo iz bolj oddaljenega mesta, javni potniški promet pa jim zaradi prestopanja ali voznega reda ne ustreza, se lahko odločijo ravnati trajnostno in izberejo sopotništvo za prihod na delo in odhod z dela.
Zaposleni lahko za pot v službo preprosto uredijo skupni prevoz s sodelavci ali sodelavkami ali pa si pomagajo z uporabo aplikacije Prevoz.org, kjer označijo svoj izhodiščni in ciljni kraj potovanja. V okviru kampanje »Z družbo v službo« bodo zaposleni, ki se bodo pripeljali v sopotništvu v industrijsko cono Trata, sodelovali v nagradni igri, v katero bodo vključeni tako vozniki kot sopotniki.
V projektu poleg nosilca projekta Občine Škofja Loka sodelujejo tudi Razvojna agencija Sora, Inštitut za politike prostora, CIPRA Slovenija, društvo za zaščito Alp, Knauf Insulation, SIBO Group, razvoj in proizvodnja embalaže, LTH Castings in CIPRA International.
1. marec 2024 – Raziskovalci so v okviru projekta EMPOWER FOR 21 pripravili poseben priročnik z naslovom Življenjski prehodi, namenjen študentom ob začetku študija.
Gre za prvi tovrsten priročnik v slovenskem visokošolskem prostoru, ki ponuja informacije o temah, kot so upravljanje s časom, odnosi, spolnost, odvisnosti, itd. Študentje bodo v njem našli tudi opise najpogostejših izzivov in stisk, značilnih za to obdobje, ter idej, kako se z njimi učinkovito spoprijeti.
Priročnik izhaja iz angleške verzije, napisane s strani kanadskih strokovnjakov s področja psihologije. Na podlagi strokovnega pregleda so ga glede na kulturološke značilnosti priredili strokovnjaki nosilca projekta UKC Maribor in projektnih partnerjev Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru (MF UM) in Norwegian University of Science and Technology (NTNU), in sicer izr. prof. dr. Hojka Gregorič Kumperščak, dr. med., spec. otroške in mladostniške psihiatrije (MF UM), Nina Vučinič, mag. psih., Sara Plakolm Erlač, univ. dipl. psih. (UKC Maribor) ter prof. Norbert Skokauskas, MD, PhD, strokovnjak s področja otroške in mladostniške psihiatrije (NTNU).
Projekt EMPOWER FOR 21 deluje v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov in je financiran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma in pripadajoče slovenske udeležbe. Osredotoča se na usposabljanja učiteljev za komunikacijo, vodenje, duševno zdravje in poučevanje kritičnega razmišljanja z namenom njihove boljše priprave na poučevanje strokovnjakov v visokem šolstvu in tudi na delu.
21. februar 2024 – V okviru projekta Aktivacija mladih s spodbujanjem njihovega medsebojnega povezovanja, prevzemanja aktivne vloge v lokalnih skupnostih in celostnim opolnomočenjem za življenje brez nasilja (TRIALOG) je nastal Priročnik za opolnomočenje in družbeno aktivacijo mladih.
Projekt, podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, naslavlja pereča vprašanja, ki jih je pandemija covid-19 še bolj postavila v ospredje med mladimi v Podravju, in naslavlja družbeno neenakost v kontekstu mladih.
Splošni cilj projekta TRIALOG je krepitev mehkih veščin mladih, spodbujanje samozavesti in medsebojnega spoštovanja ter s tem omogočanje posamezniku aktivno sodelovanje v širši družbi. Projekt si hkrati prizadeva okrepiti sposobnosti in znanja mladinskih delavcev v mentorski ali svetovalni vlogi ter se zavzema za iskanje ustreznih sistemskih rešitev na nacionalni ravni.
Na projektu so se usmerili v aktivnosti za opolnomočenje mladih proti medvrstniškemu nasilju, zagotavljanje usposabljanja za mladinske delavce in pripravo vsebinsko uporabnega gradiva, namenjenega tako mladinskim delavcem kot tudi učiteljem, vzgojiteljem, staršem in vsem zaposlenim na področju mladih.
Priročnik za opolnomočenje in družbeno aktivacijo mladih
V priročniku je sprva predstavljena Zbirka izobraževalnih vsebin TRIALOG, ki naslavlja nasilje, duševno zdravje, pozitivno komunikacijo in tehnike sproščanja za obvladovanje stresnih situacij. V nadaljevanju priročnik ponuja opis in predstavitev nove interaktivne spletne platforme TRIALOG, ki spodbuja pozitiven dialog in je namenjena premagovanju stisk mladih na področju vrstniškega nasilja in duševnega zdravja. Platforma pomaga mladim pri prepoznavanju različnih oblik nasilja in nudi koristne napotke pri spoprijemanju z nasiljem. Sledijo primeri obstoječih dobrih praks številnih društev, zavodov, organizacij, inštitutov in institucij iz Slovenije in tujine, ki bralca seznanijo z njihovimi projekti, glavnimi dosežki projektov, metodami dela in predstavljenimi izzivi in rešitvami. Ne nazadnje so v priročniku opisani učinkoviti pristopi pri delu z mladimi in izkušnje pri izvajanju delavnic za srednješolce, katerih cilj je motiviranje mladih, naj uporabljajo tehnike sproščanja v vsakdanjem življenju, pozitivno komunikacijo in se pozitivno spopadajo s stresom.
Priročnik torej služi kot celovit vodnik za osebe, zaposlene na področju dela z mladimi, saj zajema praktična orodja, zgledne primere dobre prakse ter učinkovite pristope in metode dela, ki so jih pridobili iz lokalnih in mednarodnih projektov.
Projekt TRIALOG poleg nosilca projekta Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor (IPES) soustvarjajo še Mestna občina Ptuj, Ljudska univerza Ormož, Center interesnih dejavnosti Ptuj, Mladinski svet Mestne občine Ptuj in Avisensa, Inštitut za psihologijo, svetovanje in izobraževanje.
30. januar 2024 – V sklopu projekta Vzpostavitev inovativnega podpornega okolja (Karierni center Posavje), ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, so v Mestni občini Krško pridobili nove prostore Kariernega centra Posavje. Nov prostor je namenjen spodbujanju zaposlovanja mladih in krepitvi kompetenc za boljšo zaposlitev.
V torek, 30. januarja 2024, je Nataša Šerbec, direktorica Regionalne razvojne agencije Posavje, slavnostno otvorila nove prostore Kariernega centra Posavje. Otvoritve sta se udeležila tudi Janez Kerin, župan Mestne občine Krško, in Vlasta Stojak,vodja kabineta na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Slednja je v svojem govoru pohvalila Regionalno razvojno agencijo Posavje v vlogi nosilca projekta za vzpostavitev enotnega in podpornega okolja za zaposlovanje mladih. Na slavnostni otvoritvi so bili prisotni tako domači projektni partnerji kot tudi norveški partner in drugi deležniki v regiji.
Cilj projekta Karierni center Posavje je vzpostavitev digitalnega podpornega okolja, ki bo povezoval mlade v regiji, delodajalce in lokalne mladinske ter izobraževalne organizacije. S tem bodo okrepili zaposlitveni potencial mladih v Posavski regiji. V sklopu projekta so usposobili svetovalce za zagotavljanje kariernega svetovanja, razvili spletno platformo, ki vsebuje informacije o priložnostih na trgu dela, in vzpostavili celovito bazo podatkov delodajalcev ter iskalcev zaposlitve.
Poleg nosilca projekta RRA Posavje v projektu sodelujejo še projektni partnerji Mestna občina Krško, Zavod za mladino in šport Krško, Ljudska univerza Krško, Območna obrtno – podjetniška zbornica Krško in Collective Innovation z Norveške.
19. januar 2024 – Projekt Kombinirano izobraževanje v poklicnem in strokovnem izobraževanju (KIPSI), sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, je s svojo zgodbo del mednarodne kampanje #OurStories.
V projektu KIPSI razvijajo šolske strategije za uvajanje kombiniranega izobraževanja, izvajajo usposabljanja za učitelje in oblikujejo ter razvijajo praktične rešitve za e-učenje.
Video projekta si lahko ogledate spodaj:
Nosilec projekta KIPSI je Center RS za poklicno izobraževanje, projekti partnerji pa so: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje, Šolski center Novo mesto, Šolski center Celje, Srednja tehniška šola Koper, Østfold University College (NOR), Åssiden upper secondary school (NOR), Viken Higher Vocational College (NOR), University of Akureyri (ISL) in Akureyri comprehensive college (ISL).
