Arhivi: Novice

12. september 2023 – Regionalno sodelovanje ima ključno vlogo pri spodbujanju sodelovanja, delitvi virov in zagotavljanju večjih priložnosti za mlade posameznike. V okviru Sklada Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP za regionalno sodelovanje projekt BeeConSel – Skupna prizadevanja za ohranjanje in selekcijo medonosnih čebel (Joint Effort for Honey Bee Conservation and Selection) pomembno prispeva k izpopolnjevanju mladih čebelarjev, saj jih prepoznava kot eno od ciljnih skupin in jih vključuje v projekt.

Projekt BeeConSel z izvajanjem samostojnega nadzora parjenja ponuja najsodobnejši sistem, ki zainteresiranim stranem, vključno z vzrejevalci matic in čebelarji, omogoča dostop do naprednih tehnik vzreje. Ta inovativni pristop povečuje učinkovitost vzrejnih programov in omogoča selekcijo za ključne lastnosti, kot so odpornost na bolezni, vedenje in donos medu. S sodelovanjem v projektu imajo mladi čebelarji dostop do teh možnosti, kar jim omogoča, da izboljšajo kakovost in produktivnost svojih lokalnih populacij medonosnih čebel.

S projektom imajo mladi čebelarji na voljo edinstvene priložnosti za širjenje znanja in spretnosti na različnih področjih čebelarstva in ohranjanja medonosnih čebel. Na delavnicah, kot so ocenjevanje plemenskih vrednosti medonosnih čebel, instrumentalna osemenitev in opazovanje medenih poletov čebel, so se mladi čebelarji poglobili v napredne tehnike in pridobili praktične izkušnje. Delavnice so mladim čebelarjem služile tudi kot dinamična platforma za interakcijo s strokovnjaki in drugimi navdušenci. V teh sodelovalnih učnih okoljih udeleženci ne le pridobivajo znanje, temveč tudi vzpostavljajo dragocene povezave in mreže v čebelarski skupnosti. Ti strokovni odnosi se razširijo tudi zunaj okvira delavnic ter ustvarjajo dolgoročna sodelovanja in priložnosti za mentorstvo za mlade čebelarje.

Sodelovanje med raziskovalci in čebelarji ustvarja simbiotičen odnos, v katerem se znanstveno znanje prepleta s praktičnimi izkušnjami. Z aktivnim sodelovanjem v tej mreži imajo mladi čebelarji dostop do mentorstva, usmerjanja in podpore izkušenih strokovnjakov, kar spodbuja njihovo lastno rast in razvoj. Ta sodelovalni pristop zagotavlja trajnost rezultatov projekta in spodbuja skupnost strastnih in usposobljenih čebelarjev.

Eden od ključnih vidikov regionalnega sodelovanja v projektu BeeConSel je izmenjava virov. Projekt vzpostavlja okolje za sodelovanje raziskovalcev in čebelarjev z združevanjem strokovnega znanja, izkušenj in infrastrukture. Ta sinergija mladim čebelarjem omogoča, da se vključijo v obsežno mrežo strokovnjakov ter tako razširijo svoje znanje in spretnosti. Skupni viri omogočajo tudi širjenje najboljših praks, kar mladim čebelarjem omogoča, da se učijo iz uspešnih vzrejnih programov in jih prilagodijo svojim lokalnim razmeram. Projekt deluje kot katalizator za izmenjavo idej in izkušenj ter spodbuja kulturo nenehnega učenja in izboljševanja.

Projekt BeeConSel, ki se osredotoča na vzrejne programe in izboljšanje lokalnih populacij medonosnih čebel, pomembno prispeva k ohranjanju teh pomembnih žuželk. S selekcijo lastnosti, kot so odpornost na bolezni, vedenje in donos medu, projekt zagotavlja večjo stopnjo preživetja lokalnih medonosnih čebel. To pa povečuje sposobnost preživetja in odpornost ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo medonosne čebele. Mladi čebelarji, ki aktivno sodelujejo v projektu, postanejo ambasadorji ohranjanja lokalnih populacij medonosnih čebel. S prepoznavanjem in sprejemanjem izboljšanih lokalnih zalog prispevajo k dolgoročni trajnosti teh populacij in ohranjanju občutljivega ravnovesja ekosistemov.

S svojim aktivnim sodelovanjem ti strastni posamezniki postanejo skrbniki ohranjanja, ki zagotavljajo, da čebelarska skupnost priznava in sprejema izboljšane lokalne populacije. Projekt BeeConSel ne obravnava le izzivov, s katerimi se soočajo populacije medonosnih čebel, temveč postavlja tudi temelje za trajnostno prihodnost, v kateri imajo mladi čebelarji in raziskovalci ključno vlogo pri ohranjanju in krepitvi neprecenljivega prispevka teh izjemnih žuželk.

Projekt BeeConSel, ki se izvaja v okviru Sklada za regionalno sodelovanje, soustvarjajo Kmetijski inštitut Slovenije, Norveška čebelarska zveza, Švedska univerza za kmetijstvo, ter podjetji CARPEA iz Severne Makedonije in CALIS iz Osijeka na Hrvaškem.

Vir: Regional Funds Online Magazine

6. september 2023 – Partnerji projekta Predjama Sustainable, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, si prizadevajo za boljše upravljanje mobilnosti na turistični lokaciji Predjama. V ta namen so razvili spletno aplikacijo »Postojna Connect«, ki med drugim spodbuja tudi trajnostno mobilnost.

Postojna Connect je nova spletna aplikacija, s katero želijo obiskovalcem predstaviti možnosti trajnostne mobilnosti. Na povezavi https://app.visit-postojna.si obiskovalci dostopajo do informacij različnih interesnih točk, pri čemer so podana priporočila, kako priti peš ali s kolesom oz. z uporabo javnega prometa do določene znamenitosti. Aplikacija je na voljo tudi v angleški in italijanski jezikovni različici.

Shuttle Bus Predjama Sustainable (zelena linija)

Aplikacija podaja tudi informacije o uporabi javnega prevoza. V okviru projekta Predjama Sustainable je Občina Postojna uvedla možnost avtobusnih (shuttle) prevozov. Brezplačna zelena proga, ki povezuje avtobusno železniško postajo Postojna in Predjamo, bo obratovala tudi po poletni sezoni (4. 9. – 5. 11. 2023) ter čez božično novoletne (22. 12. 2023 – 7. 1. 2024) in velikonočne praznike (16. 3. – 30. 4. 2024).

S projektom Predjama Sustainable so združili moči Občina Postojna, Postojnska jama d.d., Inštitut za politike prostora in Občina Strand z Norveške, in sicer z namenom boljšega upravljanja mobilnosti na turistični lokaciji Predjama. Z različnimi ukrepi želijo zmanjšati motoriziran promet, ki v visoki sezoni hromi območje Predjame.

5. september 2023 – V jesenski kampanji spodbujanja trajnostne mobilnosti na delo partnerji projekta Trata 2.1 od 28. avgusta do 1. oktobra spodbujajo sodelavke in sodelavce, da pustijo avto doma in na delo pridejo na trajnostni način. To pa je peš, s kolesom, skirojem, rolerji, avtobusom, vlakom ali v sopotništvu.

Akcijo v sklopu projekta Trata 2.1 izvajajo v podjetjih Knauf Insulation d.o.o., LTH Castings d.o.o. in SIBO G. d.o.o., partnerjih projekta Trata 2.1, na Občini Škofja Loka in v stavbi Upravne enote Škofja Loka, kjer imajo sedež še Razvojna agencija Sora (partner projekta Trata 2.1), občinska inšpekcija in občinsko redarstvo, saj želijo pozitivne spremembe na področju trajnostne mobilnosti izvajati z vzgledom. Vsi zaposleni, ki bodo na delo v času kampanje prišli na trajnostni način, bodo sodelovali pri žrebu nagrad projekta.

Partnerji projekta Trata 2.1 se s tem pridružujejo nacionalni pobudi spodbujanja kolesarjenja na delo Polni zagona, ki jo bodo jeseni ponovno zagnali Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, IPoP – Inštitut za politike prostora (tudi partner projekta), Urbanistični inštitut Republike Slovenije in digitalna agencija D’Agency. Hkrati pa spodbujajo (in nagrajujejo) tudi ostale načine trajnostne mobilnosti.

Klub trajnostne mobilnosti Trata 2.1 v aplikaciji Strava

Aplikacijo Strava se uporablja za sledenje športnim aktivnostim. Ker se tudi z dnevnim prihodom na delo s kolesom ali peš, s skirojem ali rolerji naredi nekaj dobrega za telo, so partnerji projekta naredili »klub Trata 2.1«, kamor vabijo vse zaposlene v Industrijski coni Trata, da lahko tudi na ta način spremljajo, koliko zaposlenih na delo prihaja na trajnostni način.  Da bo jasno, katere od poti so dnevne poti na delo (in da se razlikujejo športnih podvigov) pa v aplikacijo doda še  vtičnik “Commute Marker“ , ki bo posebej označeval aktivno pot na delo in nazaj.

Zbornik dobrih praks trajnostne mobilnosti

V okviru projekta Trata 2.1 je nastal tudi zbornik Dobre prakse uvajanja trajnostne mobilnosti v podjetjih in ustanovah. V zborniku je predstavljenih in opisanih 14 dobrih praks ukrepov za trajnosten prihod na delo, ki jih že uporabljajo v tujini. Že delujoče konkretne primere, ki podjetjem, organizacijam, inštitutom ter lokalnim in državnim oblastem v avstrijski regiji Predarlska, Lihtenštajnu in Švici pomagajo pri zmanjševanju ogljičnega odtisa, želijo prenesti v slovensko okolje. Zbornik prikazuje, kako lahko na številne raznolike načine podpremo in spodbudimo zaposlene, da se odločijo na delo priti peš, s kolesom, z javnim  potniškim prometom ali v sopotništvu.

Projekt Trata 2.1 soustvarjajo Občina Škofja Loka kot nosilec projekta in projektni partnerji Razvojna agencija SORA, IPoP- Inštitut za politike prostora, CIPRA Slovenija, CIPRA International ter podjetja Knauf Insulation d.o.o., LTH Castings d.o.o., SIBO G. d.o.o. Več o aktivnostih na projektu pa je na voljo tudi v novem novičniku.

Vir: RAS

28. avgust 2023 – Zavod za gozdove Slovenije je v okviru projekta JeloviZA v zadnjem letu na 10 hektarih gozdov Jelovice izvedel sadnjo drevesnih vrst, ki so bolj podobne tradicionalnim vrstam – bukvi in jelki in odpornejše na pogostejše ekstremne dogodke in podnebne spremembe. Vabljeni k branju kako uspevajo umetno posajene sadike v primerjavi z naravnim pomladkom in na kakšen način skušajo zaščititi sadike, da bo rast čim bolj uspešna.

Jelovico so prvotno prekrivali gozdovi bukve in jelke. Skozi čas se je zaradi različnih dejavnosti človeka povečeval delež smreke. Ta sicer raste hitreje, a je bolj občutljiva na podnebne spremembe. Predvsem pa je izziv monotonost drevesne vrste, predvsem ob naravnih nesrečah in pojavu lubadarja.

Z ohranjanjem raznolikosti drevesnih vrst gozdovom vračamo tradicionalno sestavo in omogočamo večjo prilagodljivost na podnebne spremembe. Večinoma se gozdovi obnavljajo naravno. Kjer se zaradi posledic naravnih nesreč, kot so požari, ujme, vetrolomi in posledično napada podlubnikov gozd ne objavlja dovolj hitro, pomagamo s sadnjo ustreznih drevesnih vrst. Izkušnje kažejo, da je sajeno mladje bolj podvrženo objedanju divjadi kot tisto, ki se je naravno zasadilo, zato kjer je mogoče sestoje obnavljamo z naravno obnovo. Če pa ta ni zadovoljiva oziroma bi trajala predolgo, se odločimo za obnovo s sadnjo.

Primerjamo naravno in umetno obnovo 20 hektarov gozdov na Jelovici

Obnova 20 hektarov gozdov poteka primerjalno: na 10 hektarih so zasadili nove sadike dreves, na drugih 10 hektarih pa zaščitili obstoječe mlado drevje pred divjadjo. S tem bomo pridobili koristne podatke, kako učinkovito se gozdovi Jelovice samostojno obnavljajo in kako lahko s sadnjo drevesnih vrst prispevamo k hitrejši obnovi gozda.

Za zaščito sadik so uporabili tri vrste zaščitnih sredstev proti divjadi, kontrolno ploskev pa so za primerjavo učinkovitosti namerno pustili brez zaščite.

Kot skupinska zaščita pred vsemi vrstami poškodb po divjadi so na Jelovici postavili 4 večje lesene ograje. Tovrstna zaščita z ograjo se uporablja tam, kjer je potrebno zaščititi mladje na površini pol hektarja in več. Pri izboru območja se izogibamo selitvenim potem prostoživečih živali oziroma območij, ki so pomembna za ohranitev prostoživečih živali.

Biorazgradljive tulce, ki so narejeni iz grobe mreže, uporabljamo za zaščito vršičkov in debel pred objedanjem, lupljenjem in drgnjenjem divjadi. Tulce namestimo okoli debla tako, da jelenjad ne more priti do lubja. Primerni so za zaščito toliko časa, dokler drevo ni predebelo. Pri tovrstni zaščiti moramo redno skrbeti za odstranjevanje zarasti z obžetvijo, saj tulci ne ščitijo sadike pred konkurenčno vegetacijo.

Premazi vršičkov z zaščitnim premazom (kemakol, trico, …) so namenjeni zaščiti vršičkov sadik pred zimskim in zgodnje pomladanskim objedanjem divjadi. Zaščito s premazi ponovimo vsako leto, dokler ni glavnina vršičkov izven dosega objedanja divjadi. V času aktivne rasti listavcev in iglavcev ne uporabljamo premazov, ker bi s tem ovirali njihovo rast in razvoj.

Monitoring sadik jeseni

Na Jelovici se je že začel monitoring sadik, ki bo potekal še v jesenskih mesecih. Kmalu pa bodo lahko tudi sporočili, katere zaščite so se izkazale za bolj učinkovite od drugih.

S primerjanjem obnove bodo pridobili koristne podatke, kako učinkovito se gozdovi Jelovice samostojno obnavljajo in kako lahko s sadnjo drevesnih vrst pomagamo Jelovici do hitrejše obnove gozda.

Projekt JeloviZA, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, soustvarjajo CIPRA Slovenija, Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Občina Železniki, CIPRA International in Razvojna agencija Sora.

 

Povzeto po prispevku avtoric Ane Mežan, ZGS in Anite P. Oman, RAS

21. julij 2023 – Kako združiti izobraževanje osnovnošolcev s področja digitalnih vsebin in skrb za okolje?

To zelo dobro uspeva projektu Zeleni Pingvin, ki osnovne informacije ponuja tudi v novo izdani brošuri.

Razvita nova metodologija in didaktično digitalno orodje za izkustveno poučevanje okoljske problematike ter opismenjevanje v smeri digitalnega in zelenega prehoda osnovnošolce in njihove učitelje opremljajo s ključnimi kompetencami, kot so spodbujanje samoiniciativnosti, učenje prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja ter skrb za splošno dobro. Uspešno izvedene aktivnosti v okviru projekta vplivajo na znižanje ogljičnega odtisa mesta, ustvarjajo novo znanje in navade v različnih starostnih skupinah na področju okoljske osveščenosti ter posledično vplivajo tudi na boljše življenje prihodnjih generacij.

Projekt Zeleni Pingvin je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.

7. julij 2023 – Ob obisku Predjame lahko k manjšemu ogljičnemu odtisu prispevamo z uporabo novih avtobusnih (shuttle) povezav, ki jih občina Postojna uvaja z namenom spodbujanja trajnostne mobilnosti in večje povezanosti ter dostopnosti do turističnih znamenitosti v občini. Nove avtobusne povezave so vzpostavljene v okviru projekta Predjama Sustainable, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP.

Glavni namen novih avtobusnih povezav je zmanjšati število motoriziranega prometa, ki sicer ob teh počitniških obdobjih proti priljubljeni destinaciji Predjama, močno naraste. Javni potniški promet je eden izmed petih stebrov trajnostne mobilnosti, ki so del Mobilnostnega načrta Predjama, katerega so pripravili v okviru projekta Upravljanje trajnostne mobilnosti na turistični lokaciji Predjama – Predjama Sustainable. Projekt soustvarjajo občina Postojna kot nosilec projekta in projektni partnerji Postojnska jama, Inštitut za politike prostora in občina Strand z Norveške.

Projekt Predjama Sustainable stremi k reševanju izzivov velikih prometnih obremenitev zaradi številnih turističnih obiskovalcev Predjamskega gradu in s tem k zmanjšanju netrajnostnih oblik mobilnosti na poti do in v vasi Predjama. Takšen razvoj turistične destinacije sledi tudi splošnim trendom slovenskega turizma v smeri trajnostnega, odgovornega, vključujočega in odpornega turizma. Glavni cilj projekta je s pripravo mobilnostnega načrta in pilotno izvedbo ključnih ukrepov vplivati na mobilnostne navade ljudi in s tem prispevati k blaženju podnebnih sprememb. Ob koncu projekta bo delež trajnostnih oblik mobilnosti izboljšan za vsaj 5 odstotnih točk.

Mobilnostni načrt Predjama

Mobilnostni načrt pri izvedbi gradi na strateških usmeritvah, zapisanih v Celostni prometni strategiji občine Postojna in Strategiji razvoja turizma v občini Postojna 2018 – 2023. V akcijskem načrtu smo definirali tiste rešitve, ki so v Postojni in Predjami uresničljive ter učinkovite. Za izboljšanje dostopnosti do lokacije in turistične izkušnje na lokaciji je ključno zmanjšanje deleža motoriziranega prometa in izboljšanje trajnostnih načinov potovanja. Ukrepi zato zajemajo organizacijo delovanja, promocijo, optimizacijo infrastrukture in tudi uvedbo novih storitev.

Akcijski načrt je zasnovan z intenzivnim sodelovanjem vseh akterjev: lokalne uprave, upravljavca turistične destinacije, ponudnikov mobilnostnih storitev, turističnega sektorja in organizirane ter splošne lokalne skupnosti. Njihovo sodelovanje je jamstvo za izvedljivost ukrepov in za njihovo učinkovitost. Ukrepi si sledijo od kratko- do dolgoročnih, kar pomeni, da se bodo izkušnje iz upravljanja prometa nadgrajevale iz leta v leto. Učinki bodo izboljšali izkušnjo za obiskovalce, prebivalcem olajšali bivanje, lokalnim akterjem pa nudili dobro izhodišče za medsebojno vzajemno delovanje.

Poleg projektnih partnerjev so bili v pripravo mobilnostnega načrta aktivno vključeni še Krajevna skupnost Bukovje, zainteresirani prebivalci Predjame in Bukovja ter okoliških vasi, lokalna društva (Kašča, Pudgura, Bike Slovenia), Zavod Znanje Postojna (Visit Postojna) in Regionalna razvojna agencija Zeleni kras.

Uvedba treh linij avtobusnih (shuttle) prevozov

Občina Postojna je uvedla rdečo, modro in zeleno avtobusno progo. Rdeča proga, ki povezuje Predjamo in Planino, vzpostavljena pa je v času poletne turistične sezone, med 1.7. in 31.8., vozi na relaciji Planina – ŽP Postojna – Postojnska jama – Predjama. Modra proga v času viška turistične sezone (8.7.-3.9.) povezuje Postojnsko jamo in Predjamo. Zelena proga, med železniško postajo in Predjamo, bo aktualna do 30. aprila 2024 in sicer v času povečanega turističnega obiska, v času počitnic in praznikov.

Vozni redi treh avtobusnih (shuttle) linij se nahaja tukaj.

Shuttle Bus zloženka.

28. junij 2023 – V poljskem Vroclavu je potekalo dvo-dnevno srečanje nosilcev programov, ki so podprti s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP in so namenjeni izobraževanju. Predstavniki z Hrvaške, Češke, Latvije, Portugalske, Slovaške, Slovenije in Romunije kot tudi predstavniki iz držav donatoric so razpravljali o vplivih in doseženih rezultatih vsakega programa.

Po predstavitvi izobraževalnega progama iz vsake države je potekala skupinska razprava o izvajanju programov v trenutnem finančnem obdobju. Dotaknili so se vprašanj o izzivih pri izvajanju, bodisi o vplivu dogajanja na globalni ravni ali na nacionalnem nivoju, kar vključuje politične, zakonodajne ali gospodarske izzive. Razpravljali so tudi o dosežkih in uspehih ter kako zagotoviti dolgoročen učinek programov.

V drugem delu so udeleženci razpravljali o uspehih in aktivnostih bilateralnega sodelovanja ter kako se pri izvajanju programov spopadajo z različnimi spremembami. Zadnji dan pa je bil namenjen temu kako dobro načrtovati izobraževalne programe.

26. junij 2023 – Nosilec programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje obvešča, da so na voljo nerazdeljena sredstva v višini 452.000,00 EUR. Sredstva so na voljo za projekte, ki so bili izbrani na javnem razpisu oziroma vnaprej opredeljene projekte in so sofinancirani iz sredstev Finančnega mehanizma EGP ter sredstev pripadajoče slovenske udeležbe. Dodatna sredstva se lahko dodeljujejo le projektom, ki vključujejo infrastrukturno komponento.

Dodatna sredstva v višini 452.000 EUR so na voljo za projekte, ki se izvajajo v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, in sicer v okviru rezultata B.1: Povečana proizvodnja energije iz obnovljivih virov ali  rezultata B.2: Izboljšano upravljanje trajnostne mobilnosti ali rezultata B.4: Izboljšano upravljanje ekosistemov pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb. Projekt mora obvezno vključevati infrastrukturno komponento.

Dodatna sredstva se lahko dodelijo izključno zaradi izrednega povišanja cen za infrastrukturne stroške, tako da ta sredstva predstavljajo edino rešitev za ohranitev načrtovanih rezultatov projekta v razpoložljivem časovnem obdobju.

Rok za predložitev vlog je 14. 7. 2023. Vlogo mora predložiti nosilec projekta, in sicer izključno v pisni obliki prek poštnega predala sistema eMS na uporabniško ime NOR in EGP FM. Pri oddaji vloge naj bo nosilec projekta pozoren na obvestilo sistema eMS o velikosti sporočila/prilog. Če bodo priloge prevelike, naj se vloga odda v več delih.

Obvestilo o dodelitvi dodatnih sredstev
Vloga za dodelitev dodatnih sredstev

23. junij 2023 – Približno na polovici projekta KOR-NET ekipa zaključuje z vzpostavitvijo ene glavnih pridobitev za koroško mladino. Javnosti so predstavili spletno platformo za koroško mladino, imenovano Virtualni mladinski inkubator Koroške. Zamišljena je kot vir informacij za mlade, pa tudi kot virtualno stičišče vseh, ki jih skrbi za situacijo mladih na Koroškem in ki želijo s prepletom svojih praktičnih izkušenj in poklicnih znanj mladim olajšati pot v odraslost. Končni namen inkubatorja in projekta kot celote je oblikovanje takšnih pogojev za življenje in delo mladih, ki bi te motivirali za nadaljnje življenje v domači regiji ter aktivno udejstvovanje v svoji skupnosti, na podeželju ali v mestu.

Trnova pot od ideje do izvedbe

Vse skupaj se je začelo z ‘brainstormingi’, skozi katere smo začetno idejo o spletnem stičišču mladih, mladinskih organizacij in ostalih akterjev podpornega okolja za mlade na Koroškem razvili in izoblikovali v vsebinsko bogato in raznoliko spletišče, ki bo odslej znano pod imenom Virtualni mladinski inkubator Koroške ter dostopno na domeni www.kor-net.si.

Doris Brajnik, KMKC Kompleks: “Šele skozi intenzivno delo na projektu in 10-urne ‘brainstorminge’ na Zoom-u smo ugotovili, kako obširnega projekta (znotraj projekta!) se lotevamo. Vsebine so se kopičile, a smo jih uspeli skozi skrbno redakcijo, pa tudi skozi pogovore z mladimi v okviru različnih projektnih aktivnosti, urediti in skrčiti na najpomembnejše. Upamo predvsem, da bodo z rezultatom – stran bomo v prihodnje seveda še dopolnjevali in nadgrajevali – zadovoljni osrednji uporabniki, torej mladi.”

Inkubacija inkubatorja

Snovanje inkubatorja so, najprej v razširjenem sestavu vseh delavcev na projektu, nato pa v ožji delovni skupini, začeli s temeljitim razmislekom o vsebinah, ki bi bile (potencialno) koristne za koroško mladino med 15. in 29. letom starosti. Zadali so si, da ji v karseda privlačni obliki – o njej nekoliko več kasneje – podajo zlasti tiste informacije, ki bodo mladim v oporo pri prehajanju skozi različna obdobja odraščanja.

Glavnina “stalnih” vsebin na strani je torej v resnici svojevrsten spletni priročnik za odraščanje, v katerem lahko mladi iščejo odgovore na različna vprašanja, tako glede praktičnih življenjskih zadev, npr. birokracije, osebnih financ, reševanja stanovanjskega vprašanja ipd., kot glede problematik, specifičnih za dijaško in študentsko obdobje življenja ter prehod v delovno aktivnost.

Vsebina: iz otroštva skozi mladost v odraslost in družbeno aktivnost

Opisani logiki razmišljanja sledi tudi struktura strani, ki obsega šest poglavij. Ta se med seboj prepletajo in so strukturirana tako, da bi mlade kar najbolje podprla vse od Dijaških let (1. poglavje) skozi Študentska leta (2. poglavje) vse do samostojnosti (3. poglavje, Starter pack za odraslost). Da bi poleg uspešnega soočanja s šolskimi obveznostmi in postopnega prevzemanja odgovornosti za svoje življenje mlade spodbudili k civilnodružbenemu angažmaju, so dodali še informacije za lažje aktiviranje in večjo (politično) participacijo (4. poglavje, Aktivni mladi).

Posebno poglavje, ki bi ga želeli v prihodnosti še nadgraditi, so Frendi v stiski. Obsega vsebine ter najpomembnejše kontakte podpornega okolja za mlade na področju mentalnega zdravja in drugih oblik stisk, ki jih mladim povzroča življenje v moderni družbi. Da bi se karseda integrirali v domače okolje in razširili svojo socialno mrežo, so na koncu predvideli še poglavje Kaj dogaja?, kjer bo moč najti informacije o aktualnih dogodkih, razpisih, (neformalnih) izobraževanjih, mednarodnih izmenjavah za mlade ipd.

Agencija Statera: izvedba strani in grafična zasnova, ki podpirata vsebino

Ob izvedbi inkubatorja so si zastavili vsaj še dve pomembni vprašanji: 1) kako sploh pridobiti pozornost mladih v digitalni dobi, zasičeni s sporočili in signali, še zlasti na spletu, ter 2) kako podajati informacije na način, ki bo mladim grafično dovolj privlačen, da se bodo na stran redno in radi vračali? Odgovore na ta vprašanja so iskali skupaj z Agencijo Statera, ki so ji zaupali izvedbo spletne strani.

Da bi poudarili faznost procesa odraščanja in prehajanje skozi različna obdobja, so si skupaj zamislili osebe, ki “odraščajo” z uporabnikom_co ter ga/jo vodijo skozi glavne prelomnice izobraževalnega procesa in vključevanja v svet odraslih. Temu sledi tudi barvna shema, ki iz živahne roza (srednja šola) počasi dobiva svetlejše, bolj umirjene tone. Barvno portal zaključuje pomirjajoča barva sivke, rezervirana za poglavje Frendi v stiski.

KOR-NET na polovici poti!

Koroška mreža podpornega okolja za mlade je partnerski projekt, ki si s podporo Norveškega finančnega mehanizma prizadeva za zagotovitev takšnih pogojev za življenje in delo mladih na Koroškem, da bi ti po koncu šolanja z veseljem ostali v domači regiji ter se tukaj počutili slišane.

Z “lansiranjem” Virtualnega inkubatorja Koroške projekt, ki se je začel julija 2022, trajal pa bo do aprila 2024, prehaja v drugo polovico izvajanja. Prelomnico so člani ekipe obeležili tudi z zabavnim druženjem ob predstavitvi inkubatorja v KMKC Kompleks, ki ga je popestril moderator Gašper Bergant in mladi glasbeniki, skupina Overheat.

Zbrane sta poleg Viktorije Barbič, direktorice A. L. P. Peca in idejne vodje projekta KOR-NET, nagovorili tudi direktorica RRA Koroška Karmen Sonjak ter državna sekretarka na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andreja Katič.

Sporočilo za javnost: Projekt KOR-NET – Virtualni mladinski inkubator Koroške

21. junij 2023 – Na povabilo Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije so se na Ljubljanskem gradu zbrali priznani strokovnjaki z Norveške, Islandije, Lihtenštajna in Slovenije, da bi  raziskali vlogo javnega sektorja pri vzpostavitvi inovativnih ekosistemov. Predstavljene odlične prakse vpeljave inovativnosti v javno upravo v severnih deželah dokazujejo, da prav inovativen javni sektor lahko odigra ključno vlogo pri spodbujanju razvoja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Prvi koraki v to smer pa so že vidni tudi v Sloveniji.

Mednarodna konferenca »Inovativni smo že 5000+« je ponudila vpogled v številne praktične primere, skozi panelne razprave in okrogle mize, v neformalnem delu dogodka pa so ugledni strokovnjaki, odločevalci in deležniki v javnem sektorju izmenjevali menja in ideje. Mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR, je  uvodoma podala enega glavnih poudarkov konference z izjavo, da je odgovornost vseh, ki delujejo v javnem sektorju, še posebej pa političnih odločevalcev, da vzpostavijo okolje za spodbujanje inovacij, ob tem pa ponudijo tudi stimulativen zakonodajni okvir.

Zavedanje o pomembnosti predstavljene tematike je pokazala tudi udeležba ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik,  ministrice za digitalno preobrazbo dr. Emilije Stojmenove Duh in ministra za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksandra Jevška, ki so si bili enotni, da je pogoj za oblikovanje učinkovitega inovativnega ekosistema povezovanje in sodelovanje ter stalno pridobivanje znanj in kompetenc vseh ključnih deležnikov, poleg javnega sektorja še gospodarstva, raziskovalnih in izobraževalnih organizacij ter nevladnih organizacij. Pri tem je ministrica Ajanović Hovnik poseben poudarek namenila predstavitvi Stičišča za oblikovanje politik, v katerem bodo vsi našteti deležniki v sodelovanju oblikovali in testirali inovativne politike, predpise in javne storitve za spodbujanje prehoda v krožno ter nizkoogljično gospodarstvo in družbo. Minister Jevšek je izpostavil, da bodo tudi v aktualni perspektivi za razvoj in inovacije namenjena znatna sredstva, ministrica Stojmenova Duh pa pomembnost digitalnih tehnologij pri hitrejšem doseganju ciljev.

Prisotne sta pozdravila tudi častna gosta, veleposlanica Kraljevine Norveške Trine Skymoen, ki je izrazila zadovoljstvo nad rezultati leto dni trajajočega sodelovanja z državami donatoricami Islandije, Norveške in Lihtenštajna k zeleni in vključujoči Evropi, ter poudarila, da je zaključna konferenca izjemna priložnost za povezovanje in nadgrajevanje znanj, in Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana​ z besedami, da je Ljubljana izjemno inovativno mesto prav po zaslugi župana Jankovića, ki je izkušnjami iz gospodarstva popolnoma prenovil delovanje javne uprave. Kot novost je najprej k sooblikovanju vizije mesta za leto 2025 povabil meščane, zdaj pa se bližajo prelomnemu dogodku vzpostavitve plovnih poti po Ljubljanici in njihove vključitve v javni potniški promet.

Glavni govorec na konferenci prof. dr. Thomas Hoholm, vodja Oddelka za strategijo in podjetništvo na​ BI Norwegian Business School ​je kot strokovnjak s področja inovacijskih in podjetniških ekosistemov poudaril pomen močne institucionalne podpore, industrija in akademska sfera pa se morata tesneje povezovati ne le preko raziskovalno-razvojnih projektov, temveč tudi preko skupnih pobud za razvoj kompetenc. Pomembno vlogo inovacijskih ekosistemov je osvetlil tudi dr. Peter Wostner z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ko je izpostavil, da sta reorganizacija in sprememba vedenja gospodarskih deležnikov na način, da se bo njihovo delovanje med seboj dopolnjevalo, osnovna pogoja za pametne in zelene prehode, za katere si prizadevamo.

Po besedah dr. Damjana Kavaša, direktorja Inštituta za ekonomska raziskovanja, javni sektor v EU predstavlja več kot 25 % zaposlitev. Ni le pomemben delodajalec, temveč tudi glavni ponudnik storitev in vir javnih naročil. Namesto drobljenja in dodeljevanja odgovornosti posameznim področjem politike, potrebujemo sodobno, inovativno in učečo javno upravo s spremenjenim sistemom upravljanja, saj le taka lahko koristi tako podjetjem kot državljanom. Glavna naloga Nacionalnega programa za inovativno naročanje na Norveškem je, denimo, pomagati javnemu sektorju, da z javnimi naročili razvije več inovacij, dobaviteljem pa nuditi podporo pri iskanju novih poslovnih priložnosti v javnem sektorju, je pojasnila njegova programska direktorica Ingebjorg Harto. Javne organizacije lahko svoje storitve za državljane najučinkoviteje posodobijo ravno s pomočjo krepitve sodelovanja z gospodarstvom v fazi že pred izdajo javnih razpisov, da bi lahko s strani dobaviteljev prejele ponudbe za čim boljše rešitve, slednjim pa omogočila stabilnejše pogoje za razvoj.

Pomembne korake v smer povečevanja kreativnosti in inovacij so že naredili na Ministrstvu za javno upravo. Dr. Staša Mesec in Genovefa Ružić sta predstavili projekta Inovativen.si in Laboratorij politik, ki uvajata inovativne pristope in načine dela ter sta namenjena povečevanju učinkovitosti in kakovosti dela javne uprave. Poudarili sta, da so kreativnost, inovativnost ter pomen dovoljevanja eksperimentiranja so nujni predpogoj za oblikovanje učinkovitih javnih storitev.

Dobre prakse so z udeleženci delili različni strokovnjaki, med njimi Daði Rúnar Pétursson iz javne agencije Ríkiskaup, osrednje agencije za javna naročila na Islandiji. Pétursson je predstavil njihovo pot od reaktivne do proaktivne storitvene organizacije, ki spodbuja sinergije med javnimi naročili in inovacijami s spodbujanjem odločanja za nakupe v smeri inovativnih rešitev, boljšega poznavanja priložnosti za inovacije v javnem sektorju in olajševanja poti do konkurenčnih naročil, vse s ciljem spodbujanja splošne družbene rasti.

Simon Tribelhorn, izvršni direktor Združenja bank Lihtenštajna, je predstavil sistem zasebnih vlaganj v inovativno podjetništvo, usmerjeno v trajnostno gospodarstvo, ki nadgrajuje nacionalno financiranje. Sistem cenijo številni ozaveščeni vlagatelji, ki si želijo zelenih naložb, start-up podjetja pa se z dodatno finančno injekcijo uspešneje razvijajo. Kumulativni učinek je pozitiven za celotno družbo.

Eva Pandora Baldursdottir z Mestne občine Reykavik, Arian Debeljak, vodja službe za digitalizacijo MOL, Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR in Thorey Einarsdottir, namestnica direktorja Znanstvenega parka Islandske univerze, so na okrogli mizi prispevali zanimive poglede na različne vidike inovacij v javnem sektorju, ki segajo od digitalizacije in trajnosti do razvoja politik in urbanega načrtovanja. Martin J. Matt iz podjetja Kreativagentur iz Lihtenštajna pa je poudaril, da ima le inovativno komuniciranje resnično moč ozaveščanja družbe o trajnostnih temah.

Inovacijska konferenca je tako osvetlila številne priložnosti, ki jih predstavlja vpeljava inovativnosti v javni sektor. S sodelovanjem priznanih govornikov in združevanjem različnih strokovnjakov pa je dogodek že prispeval k vzpostavljanju inovativnega ekosistema, ki je nujen za uspešen razvoj.

Dogodek je bil v okviru Sklada za bilateralne odnose podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma in finančnega mehanizma EGP 2014–2021, ki predstavljata prispevek Islandije, Norveške in Lihtenštajna k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi.

 

Vir: RRA LUR