28. avgust 2023 – Zavod za gozdove Slovenije je v okviru projekta JeloviZA v zadnjem letu na 10 hektarih gozdov Jelovice izvedel sadnjo drevesnih vrst, ki so bolj podobne tradicionalnim vrstam – bukvi in jelki in odpornejše na pogostejše ekstremne dogodke in podnebne spremembe. Vabljeni k branju kako uspevajo umetno posajene sadike v primerjavi z naravnim pomladkom in na kakšen način skušajo zaščititi sadike, da bo rast čim bolj uspešna.
Jelovico so prvotno prekrivali gozdovi bukve in jelke. Skozi čas se je zaradi različnih dejavnosti človeka povečeval delež smreke. Ta sicer raste hitreje, a je bolj občutljiva na podnebne spremembe. Predvsem pa je izziv monotonost drevesne vrste, predvsem ob naravnih nesrečah in pojavu lubadarja.
Z ohranjanjem raznolikosti drevesnih vrst gozdovom vračamo tradicionalno sestavo in omogočamo večjo prilagodljivost na podnebne spremembe. Večinoma se gozdovi obnavljajo naravno. Kjer se zaradi posledic naravnih nesreč, kot so požari, ujme, vetrolomi in posledično napada podlubnikov gozd ne objavlja dovolj hitro, pomagamo s sadnjo ustreznih drevesnih vrst. Izkušnje kažejo, da je sajeno mladje bolj podvrženo objedanju divjadi kot tisto, ki se je naravno zasadilo, zato kjer je mogoče sestoje obnavljamo z naravno obnovo. Če pa ta ni zadovoljiva oziroma bi trajala predolgo, se odločimo za obnovo s sadnjo.
Primerjamo naravno in umetno obnovo 20 hektarov gozdov na Jelovici
Obnova 20 hektarov gozdov poteka primerjalno: na 10 hektarih so zasadili nove sadike dreves, na drugih 10 hektarih pa zaščitili obstoječe mlado drevje pred divjadjo. S tem bomo pridobili koristne podatke, kako učinkovito se gozdovi Jelovice samostojno obnavljajo in kako lahko s sadnjo drevesnih vrst prispevamo k hitrejši obnovi gozda.
Za zaščito sadik so uporabili tri vrste zaščitnih sredstev proti divjadi, kontrolno ploskev pa so za primerjavo učinkovitosti namerno pustili brez zaščite.
Kot skupinska zaščita pred vsemi vrstami poškodb po divjadi so na Jelovici postavili 4 večje lesene ograje. Tovrstna zaščita z ograjo se uporablja tam, kjer je potrebno zaščititi mladje na površini pol hektarja in več. Pri izboru območja se izogibamo selitvenim potem prostoživečih živali oziroma območij, ki so pomembna za ohranitev prostoživečih živali.
Biorazgradljive tulce, ki so narejeni iz grobe mreže, uporabljamo za zaščito vršičkov in debel pred objedanjem, lupljenjem in drgnjenjem divjadi. Tulce namestimo okoli debla tako, da jelenjad ne more priti do lubja. Primerni so za zaščito toliko časa, dokler drevo ni predebelo. Pri tovrstni zaščiti moramo redno skrbeti za odstranjevanje zarasti z obžetvijo, saj tulci ne ščitijo sadike pred konkurenčno vegetacijo.
Premazi vršičkov z zaščitnim premazom (kemakol, trico, …) so namenjeni zaščiti vršičkov sadik pred zimskim in zgodnje pomladanskim objedanjem divjadi. Zaščito s premazi ponovimo vsako leto, dokler ni glavnina vršičkov izven dosega objedanja divjadi. V času aktivne rasti listavcev in iglavcev ne uporabljamo premazov, ker bi s tem ovirali njihovo rast in razvoj.
Monitoring sadik jeseni
Na Jelovici se je že začel monitoring sadik, ki bo potekal še v jesenskih mesecih. Kmalu pa bodo lahko tudi sporočili, katere zaščite so se izkazale za bolj učinkovite od drugih.
S primerjanjem obnove bodo pridobili koristne podatke, kako učinkovito se gozdovi Jelovice samostojno obnavljajo in kako lahko s sadnjo drevesnih vrst pomagamo Jelovici do hitrejše obnove gozda.
Projekt JeloviZA, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, soustvarjajo CIPRA Slovenija, Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Občina Železniki, CIPRA International in Razvojna agencija Sora.
Povzeto po prispevku avtoric Ane Mežan, ZGS in Anite P. Oman, RAS