7. november 2023 – Po petih tednih kampanje za spodbujanje zaposlenih, da prihajajo na delo na trajnosti način, so v okviru projekt Trata 2.1. objavili rezultate. Kampanja pod geslom “Avto naj bo doma, kolikor se da”, je potekala od 28. avgusta do 1. oktobra in prinesla več kot 20.000 prevoženih trajnostnih kilometrov.
Nosilec projekta Trata 2.1., Občina Škofja Loka, se je v Strategiji razvoja osredotočil na »Trajnostno mobilnost in prometno dostopno Loko«. V ta namen so s projektom Trata 2.1., ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, spodbujali hojo, kolesarjenje in uporabo javnega prevoza. Ciljna skupina so bili poleg Očine Škofja Loka tudi Upravna enota Škofja loka, projektni partnerji (Knauf Insulation, LTH Castings in SIBO G.) in podjetja v Industrijski coni Trata.
Kompaniji se je pridružilo 200 zaposlenih, ki so sodelovali bodisi vseh 5 tednov ali samo teden dni. Kljub temu je število udeležencev akcije iz tedna v teden naraščalo. Najuspešnejši pri trajnostnem prihodu na delo se bili v Občini Škofja Loka s kar 41 % odstotkov zaposlenih, ki so uporabili enega od trajnostnih oblik prihoda na delo. Podjetje SIBO G. je bilo z 20% zaposlenimi najuspešnejše med partnerji pri trajnejšem prihod na delo.
Najbolj priljubljena oblika trajnostne mobilnosti je kolesarjenje
Za najbolj priljubljeno obliko trajnostnega prihoda na delo se je izkazalo električno kolo oziroma skiro, sledilo je sopotništvo in prihod peš ali z rolerji. Veliko zaposlenih je izbralo tudi kombinirano obliko trajnostne mobilnosti, kar je dokazilo, da je bila akcija več kot uspešna. Projektni partnerji si le želijo izboljšati uporabo javnega prevoza, vendar se zavedajo, da je v veliki meri odvisen od boljše konkurenčnosti javnega potniškega prometa.
Bolj podrobni rezultati kampanje kažejo, da je bilo prekolesarjenih 8238 kilometrov s strani 106 zaposlenih, ki so kolo uporabili 738 krat. Medtem, ko se je za sopotništvo odločilo 71 zaposlenih, ki so se peljali na delovno mesto 234 krat in prevozili skupaj 6645 km. Tretja najpogostejša oblika trajnosti je bila hoja. 47 zaposlenih je na delovno mesto prišlo peš 103 krat in prehodilo 460 km. Javni prevoz je bil na voljo v obliki avtobusa ali vlaka. Bolj priljubljen je bil prvi, ki se ga je poslužilo 36 zaposlenih v 139 primerih in tako so privarčevali 1262 km. Za uporabo vlaka, se je odločilo le 20 zaposlenih s 75 vožnjami so opravili 3600 km. Skupen seštevek trajnostnih kilometrov je 20.210, prihranek CO2 izpustov pa znaša 2.900 kg.
Spodbujanje k sodelovanju v projektu Trata 2.1.
K uporabi trajnostne mobilnosti so na projektu zaposlene spodbujali tudi slogani, ki so bili namenjeni ozaveščanju in motivaciji za uporabo aktivnega prihoda na delo:
“Ali veš da kolesarjenje sprošča endorfine, imenovane tudi »hormoni sreče«?”
30. oktober 2023 – V okviru projekta LEAP, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, so razvili prvo embalažo iz invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. To so prvi konkretni rezultati v okviru projekta, katerega glavni namen je razvoj in prikaz rešitev oblikovanja zaščitne embalaže iz lignoceluloznih rastlinskih vlaken (iz invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst), ki bo predstavljala alternativo EPS (stiropor) embalaži tudi za težje in transportno bolj obremenjene izdelke.
V projektu Učno-demonstracijska mreža za načrtovanje in izdelavo trajnostne industrijske embalaže iz alternativnih lignoceluloznih vlaken (LEAP), ki se izvaja pod okriljem programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje razvijajo naslednje generacije napredne in funkcionalne embalaže, ki vključuje gradnike odpadne biomase invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst in omogoča izdelavo novih konstrukcijsko visoko zmogljivih embalažnih rešitev. Za industrijsko embalažo velikih produktov namreč še ni razvite trajnostne alternative EPS (ekspandiran polistiren) embalaži. Projekt se v tem pogledu osredotoča na trajnostni prehod v krožno ekonomijo, ki temelji na biološki razgradljivosti, zmanjšanju porabe deviških materialnih virov, hkrati pa rešuje problematiko recikliranja odpadka tujerodnih rastlinskih vrst.
Učinki projekta se bodo odražali v vzpostavitvi nove vrednostne verige, ki deluje po principu zaprte zanke krožnega gospodarstva in omogoča eko-dizajn industrijske embalaže. Najpomembnejši so okoljski učinki, saj so študije pokazale, da lahko zamenjava plastične z alternativno celulozno embalažo povzroči zmanjšanje emisij CO2 v življenjskem ciklu, ob upoštevanju pridobivanja in proizvodnje surovin in njihovega recikliranja.
Razvoj takšne embalaže poteka v petih osnovnih korakih:
1. Z biranje in predpriprava invazivni tujerodnih rastlin za nadaljnje postopke proizvodnje: Ključna zadeva pri prvem koraku je zagotavljanje dovolj rastlinske biomase, tako so aktivnosti podjetja Surovina v preteklih mesecih zajemale odstranjevanje/nabiranje invazivnih rastlin ter izvajanje predpriprave zbranih rastlin za nadaljnje analize in proizvodnjo embalaže. Pravilna predpriprava rastlin za izdelavo zaščitne embalaže vključuje: odstranitev korenin, listov in cvetov iz stebel rastlin ter sušenje in mletje oz. rezanje stebel.
2. Oblikovanje modela zaščitne papirne embalaže: V okviru projekta razvijajo odprtokodno orodje, ki bo podpiralo celostni pristop k zasnovi embalaže iz alternativnih lignoceluloznih vlaken.
5. Testiranje embalaže na mehanske obremenitve, biorazgradljivost, reciklabilnost in kompostabilnost
V drugi polovici izvajanja projekta je večji fokus na izdelavi prave zaščitne embalaže, ki bo lahko zamenjala EPS-stiropor pri zaščiti gospodinjskih aparatov. Prav tako v projektu vzpostavljajo e-info točko ter demonstracijski center, kjer bo možno dostopati do različnih vsebin na temo invazivnih rastlin ter izdelave embalaže iz lignoceluloze biomase.
V projektu LEAP sodelujejo Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani kot nosilec projekta in projektni partnerji Inštitut za celulozo in papir, Gorenje gospodinjski aparati, Surovina in SINTEF AS z Norveške.
27. oktober 2023 – V sredo, 25. oktobra 2023, je Združenje zgodovinskih mest Slovenije skupaj s partnerji projekta Šola prenove za nove generacije, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, v prostorih učnega laboratorija v Škofji Loki organiziralo celodnevno delavnico za več vključevanja kulturne dediščine v poučevanje osnovnošolskih predmetov.
Predavanj in praktičnih prikazov predstavnikov Zavoda RS za šolstvo, Pedagoške fakultete UL, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ZRC SAZU, Centra za poklicno izobraževanje in Osnovne šole Ivana Groharja so se udeležili ravnatelji, učitelji in svetovalni delavci iz štirinajstih osnovnih šol iz vse Slovenije.
Poleg veliko dobrih informacij in primerov vključevanja kulturne dediščine v osnovnošolski pouk so udeleženci na mestu samem doživeli in si ogledali zgodbo prenove in restavracije prostorov Rotovža, stare mestne hiše v Škofji Loki, kjer se je delavnica odvijala. Fokus delavnice je bil predvsem na stavbni dediščini in poklicih ter veščinah, povezanih z ohranjanjem naše dediščine.
Informacija, da obstaja kar 25 poklicnih kvalifikacij, ki so lahko certificirane skozi sistem NPK, kot je na primer suhozidar, in jih lahko v osnovnih šolah promovirajo pri usmerjanju učencev v poklice, je presenetila udeležence. Skozi praktični prikaz delavnice za učence o naravnih materialih, njihovih lastnostih in uporabi pa se je kot najbolj presenetljiv izolator izkazal kar sam zrak.
Najpomembnejši zaključek delavnice je bil, da je treba učencem poleg praktičnih izkušenj omogočiti predvsem izkustveni vidik kulturne dediščine skozi vsa čutila in jih ozavestiti in izobraziti do te mere, da znajo prepoznati in ceniti vse oblike naše kulturne dediščine.
Udeleženci so izkazali zadovoljstvo, da bodo skozi nastajajočo učno prakso projekta Šole prenove za nove generacije, ki vključuje usposabljanja, učne priprave, učbenike in didaktične pripomočke, pridobili znanje in orodja za kvalitetno in strokovno vključitev kulturne dediščine v predmete pouka v osnovni šoli.
Doc. dr. Irena Hergan, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani: »Otroci vidijo in interpretirajo okolje bolj podrobno in na bolj oseben način kot odrasli, zato jim je treba dati priložnost, da se izrazijo.«
Dr. Jasna Fakin Bajec, ZRC SAZU, vodja Raziskovalne postaje Nova Gorica: »Teorija dediščine se gradi na čustvih, zato je pomembno, da otroci čim več ustvarjajo.«
Nataša Ülen, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Šola prenove za nove generacije: »Skozi učence želimo doseči tudi starše ter prispevati k viziji kulturne krajine s spoštovanjem naše bivalne dediščine, brez rožnatih in fluorescenčno zelenih odtenkov.«
V projektu Šola prenove za nove generacije sodelujejo je Združenje zgodovinskih mest Slovenije kot nosilec projekta in projektni partnerji Univerza na Primorskem, Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Osnovna šola Ivana Groharja, Občina Škofja Loka, Šolski center Škofja Loka in MAGMA Geopark AS z Norveške. Vljudno vabljeni, da spremljate dosežke projekta tudi na spletni strani projekta Šola prenove za nove generacije.
20. oktober 2023 –Bilateralni odnosi, izraz, ki ga pogosto slišimo na hodnikih diplomacije in mednarodne politike, se večini zdi oddaljen in abstrakten. Ko pa razvozlamo zapleteno strukturo teh odnosov, ugotovimo, kako velik vpliv imajo na naše vsakdanje življenje. Tako Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP pomagata presegati meje in reševati skupne izzive po vsej Evropi.
Kaj so bilateralni odnosi?
Bilateralni ali dvostranski odnosi so predvsem medsebojni odnosi med dvema državama ali organizacijama. Ti odnosi zajemajo diplomacijo, trgovino, kulturo, izobraževanje in številna druga področja. Prek njih države komunicirajo, sodelujejo in se včasih tudi ne strinjajo. V okviru Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP ti odnosi pomenijo sodelovanje med državami upravičenkami in državami donatoricami za spodbujanje vzajemne rasti, krepitev demokracije ter zmanjševanje socialnih in gospodarskih razlik.
Dvostranski odnosi niso omejeni le na formalne sporazume in vladne pobude. Razširijo se tudi na človeške vezi, ki se vzpostavijo med tem sodelovanjem. Gre za norveško učiteljico, ki deli svoje znanje z učenci v romunski šoli, ali portugalskega podjetnika, ki sodeluje s podjetjem na Islandiji, da bi ustvaril zelene gospodarske priložnosti. Prav povezave med ljudmi so tiste, ki tem projektom vdahnejo življenje.
Kako najti nit, ki povezuje vsakdanje življenje ljudi? Pri mednarodnem sodelovanju zlahka pozabimo na človeški element, vendar sta Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP močan opomnik, da gre pri teh bilateralnih projektih v osnovi za ljudi. Gre za premostitev razlik med kulturami, spodbujanje inovativnih idej in omogočanje posameznikom, da dosežejo svoj polni potencial.
V vedno bolj povezanem svetu moramo za razumevanje pomena teh odnosov pogledati dlje od številk in se poglobiti v bistvo – v zgodbe običajnih ljudi, ki so jim te pobude spremenile življenje. To je bistvo kampanje #OurStories, ki vam približuje vsakodnevni učinek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP.
Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP financirata več kot 6.000 projektov v okviru 97 programov. Štirideset odstotkov projektov v državah upravičenkah Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP ima partnerstvo iz ene od držav donatoric. 419 projektov ima partnerja iz Islandije, 29 projektov ima partnerja iz Lihtenštajna in 2.066 projektov ima partnerja iz Norveške. To je ustvarilo na tisoče povezav, ki temeljijo na sodelovanju za skupni cilj.
Nekateri projekti so v svetovnem merilu preveliki, da bi se jih lotili sami. Varovanje naše biosfere in zaščita naravnih virov Zemlje ob hkratni skrbi za lokalno dediščino je podvig, ki se ga je najbolje lotiti s skupnimi močmi. S podporo Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma so strokovnjaki z Univerze v Bergnu lahko sodelovali s strokovnjaki iz Quaternaire Portugal, Pedro Nunes Institute, Universidade Nova de Lisboa, da bi pomagali lokalnim skupnostim pri upravljanju njihovih občutljivih Unescovih biosfernih projektov. Ta partnerstva se od takrat naprej širijo po vsej Evropi.
“Čezmejno sodelovanje, ki ga je ponudil ta projekt, je bila preprosto priložnost, ki smo jo potrebovali za učenje in izmenjavo najboljših praks iz drugih biosfernih območij. Zdaj smo partnerji v drugem projektu, ki kartira morebitne nove biosferne rezervate po vseh nordijskih državah.” Kari Evensen Natland, koordinatorica, Nordhordaland UNESCO Biosferno območje
WOMEN4IT je še eden od teh projektov, ki temelji na dragocenih dvostranskih povezavah in je nastal, da bi mladim ženskam v Evropi omogočil vstop v digitalno gospodarstvo. Strokovnjaki Evropskega centra za ženske iz Norveške in DIGITALEUROPE so prispevali k izvajanju projekta v Grčiji, na Irskem, v Latviji, Litvi, na Malti, v Romuniji in Španiji. Projekt se je zaključil leta 2023 z več kot 900 usposobljenimi ženskami. Sedemdeset odstotkov žensk, usposobljenih v okviru projekta WOMEN4IT, pa je v treh mesecih po zaključku usposabljanja dobilo polno zaposlitev na področjih, povezanih s STEM.
“Za večjo vključenost tehnološkega sektorja smo odgovorni vsi, pri čemer imajo vsi akterji svojo vlogo. Toda najprej in predvsem – ne moreš biti tisto, česar ne moreš videti. Z več ženskimi vzornicami lahko navdihnemo novo generacijo mladih žensk, da postanejo ustvarjalke na področju tehnologije.” Cecilia Bonefeld-Dahl, Generalna direktorica DIGITALEUROPE
“Sredstva Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP nam zagotavljajo veliko število partnerstev v različnih sektorjih. Med njimi so tehnološki partnerji, mesta, šole ter raziskovalni inštituti in univerze. To je za nas izjemno pomembno, saj si lahko izmenjujemo ideje, pa tudi najboljše poti za naprej, najboljše tehnologije, ki jih lahko uporabljamo in od katerih imamo koristi.” João Dinis, občina Cascais
Pot naprej
Finančna mehanizma imata pomembno vlogo pri spodbujanju bilateralnih odnosov, vendar ne smemo pozabiti, da je njun uspeh odvisen od predanosti, inovativnosti in trdega dela ljudi na terenu. Nepovratna sredstva zagotavljajo sredstva in podlago za sodelovanje, vendar sta predanost in vizija posameznikov in skupnosti tisti, ki projekte spremenita v uspehe.
Na koncu bilateralni odnosi opominjajo na navdihujočo in prizemljeno resnico, da lahko ljudje s skupnimi močmi dosežejo veliko več. Z zgodbami #OurStories o sodelovanju in preobrazbi sta Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP zgled moči enotnosti v raznolikosti in prikazujeta, kako lahko preprosta nit skupnih želja stke gobelin pozitivnih sprememb, ki presegajo meje in narodnosti.
Ko boste naslednjič slišali o bilateralnih odnosih v povezavi z Norveškim finančnim mehanizmom in Finančnim mehanizmom EGP, se spomnite, da ne gre le za diplomatska prizadevanja ali gospodarske sporazume. To so zgodbe o vztrajnosti, inovativnosti in človečnosti, ki slavijo čudovito tapiserijo naše skupne evropske skupnosti.
Preberite več o teh partnerstvih. Raziščite več #OurStories za informacije in navdihujoče projekte, ki sta jih omogočila Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP.
Ta prispevek je del kampanje #OurStories. Kampanja obravnava najrazličnejše navdihujoče zgodbe o projektih in povezavah, ki jih omogočata Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP. Te zgodbe bodo delili na spletnem mestu finančnih mehanizmovv v člankih in videoposnetkih, objavljenih v družbenih medijih in na YouTubu. Še pomembneje pa je, da je kampanja #OurStories platforma za tisoče udeležencev projektov, ki so bili tako ali drugače vključeni v projekte, ki sta jih omogočila finančna mehanizma.
Spremljajte Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP na družbenih omrežjih (@EEANorwayGrants) in bodite na tekočem z #OurStories, več zgodb pa najdete tukaj.
13. oktober 2023 – Projektni partnerji in učitelji podjetnosti v projektu PoMP – Podpora mladim v podjetništvu, ki si prizadeva za zeleno in trajnostno obarvano Evropo, so septembra obiskali norveškega partnerja, Norveško univerzo za znanost in tehnologijo (NTNU) v Trondheimu. Z Univerzo NTNU so se povezali ravno zaradi njihove dolgoletne prakse usposabljanja učiteljev v podjetnostnih kompetencah.
Namen študijskega obiska v Trondheimu in Univerzi NTNU je bil spoznavanje dobrih praks. Ekipa projektnih partnerjev in učiteljev je odšla na pot z odprtimi mislimi in pričakovanji, ter se vrnila obogatena z vpogledi, ki bodo zagotovo prispevali k izboljšanju podjetniškega izobraževanja v Sloveniji.
Eden izmed ključnih poudarkov študijskega obiska je bil predstavitve programa usposabljanja učiteljev v podjetnostnih kompetencah, ki ga v regiji Trøndelag izvajajo za številne učitelje. V tej regiji, ki je približno četrtina velikosti Slovenije, se ta program izvaja za precej večje število učiteljev kot pri nas. Prav tako je bila izpostavljena srednja tehniška šola Johan Bojer, ki navdušuje z trajnostno gradnjo in praktičnim tehniškim izobraževalnim programom, ki ga izvajajo v sodelovanju z okoliškimi podjetji, specialisti za izdelavo robotov in različnih dronov. Zanimivost je, da je Johan Bojer edina šola na Norveškem, in verjetno širše, kjer je mogoče dobiti izobrazbo za pilota pomorskega ali zračnega brezpilotnega plovila.
Zelo zanimiva je bila tudi predstavitev učiteljic iz vrtca, kjer že male otroke učijo trajnostnega nakupovanja ter krožnega gospodarstva. Sledila je še predstavitev najbolj razširjenega in najstarejšega podjetniškega programa na svetu, Junior Achievement, ki je v regiji Trøndelag ‘uradni’ program za razvijanje podjetništva v šoli. Ob omenjenih predstavitvah smo se projektni partnerji in učitelji seznanili tudi z nekaterimi možnimi metodami dela v razredu.
Med obiskom so projektni partnerji in učitelji prav tako predstavili svoje dobre prakse, čeprav bodo te Norvežanom podrobneje razložene marca, ko pridejo norveški predstavniki v Slovenijo. Tako so norveški partnerji pridobili vpogled v programe ScienceJam in POPRI, pa tudi v inovativne načine dela naših učiteljev in projektnih partnerjev z mladimi ter drugimi učitelji.
Študijski obisk na Norveško je zagotovo potrditev, da Slovenija na področju podjetnosti deluje izjemno dobro, hkrati pa odpira vrata za nadaljnje izboljšave, zlasti v okviru sodelovanja z lokalnim okoljem. Projektni partnerji bodo še naprej zavzeto sledili cilju izboljšanja izobraževalnih praks in spodbujanja podjetnosti v našem izobraževalnem sistemu.
V projektu PoMP, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, sodeluje Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj kot nosilec projekta in projektni partnerji Primorski tehnološki park, Razvojni center Novo mesto, Tehnološki park Ljubljana, SAŠA inkubator in Norveška univerza za znanost in tehnologijo.
12. oktober 2023 – V projektu ReNature intenzivno izvajajo dela za obnovo traviščnih in mokriščnih ekosistemov. V teku je obnova osmih kalov in velbanega studenca v vplivnem območju Parka Škocjanske jame. Z namenom ponovne vzpostavitve travišč odstranjujejo zarast in vzpostavljajo pašo istrskih pramenk, slovenske avtohtone pasme ovce.
Ena ključnih aktivnosti projekta je obnova osmih kalov in velbanega studenca, vkopanega in obokanega izvira, ki je značilen za Brkine. Dela so v juniju s pomočjo zunanjega izvajalca začeli na Suhorju in v Narinu, kjer so najprej odstranili zarast in poglobili vodno kotanjo. Ob obnovi dveh kalov na Pregarjah so obstoječe očistili mulja, zarasti in smeti, ju poglobili ter vodonepropustno plast utrdili z glino.
Dela na kalih na Suhorju, Pregarjah in v Narinu se počasi zaključujejo, obnove pa bodo izvedli še na Tatrah, Bujah, Gornji Košani, Barki in v Škocjanu. Po obnovi bodo ti nudili primeren življenjski prostor dvoživkam, kačjim pastirjem in drugim vodnim in obvodnim organizmom.
Za izboljšanje traviščnih ekosistemov je Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, v sodelovanju z Agrarno skupnostjo Gabrče, v marcu zaključila vzpostavljanje travišča na 39 hektarih na Vremščici. Površine, s katerih je zunanji izvajalec odstranil zarast, so v juniju namenili paši slovenske avtohtone pasme ovce istrske pramenke, kar omogoča preprečevanje zaraščanja. Na pašniku se je v avgustu že vzpostavila botanično bogata travna ruša.
Pod vodstvom Občine Pivka so z odstranitvijo zarasti obnovili del travnika ob dvorcu Ravne, v Narinu pa bodo lesno zarast ostranili na 5,5 hektarih.
O projektu ReNature
Projekt ReNature – Obnova mreže mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 in druge zavarovane vrste in habitatne tipe v biosfernem območju Kras in porečju Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera – poteka od maja 2022. Eden glavnih rezultatov projekta je povečanje površin obnovljenih mokrišč in traviščnih ekosistemov, katerih delovanje je zmanjšano zaradi podnebnih sprememb. Z njihovo obnovo bodo ohranili in izboljšali številne funkcije teh ekosistemov, ki so pomembne za življenje različnih rastlinskih in živalskih vrst ter dejavnosti ljudi.
V projektu ReNature, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, sodeluje Javni zavod Park Škocjanske jame kot nosilec projekta in projektni partnerji Občina Pivka, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani ter Norveški inštitut za raziskovanje narave.
11. oktober 2023 – Projekt Akademija za kombinirano učenje, namenjen vzpostavitvi digitalnega učnega okolja v Sloveniji, deluje s polno paro. S povezovanjem na različnih ravneh strokovnega izobraževanja in gospodarstva, ob podpori mednarodnega sodelovanja, ta projekt bistveno prispeva k digitalizaciji izobraževanja. Poleg tega spodbuja razvoj inovativnih praks in krepi kompetence v izobraževalnem sektorju.
Razvoj “Kombiniranega učnega modela za srednje strokovno izobraževanje na področju strojništva in razvoj kompetenc dijakov in učiteljev za digitalno izobraževanje” poteka od 1.6. 2022 do 30.4. 2024.
V okviru projekta Akademija za kombinirano učenje, so že potekala usposabljanja za multiplikatorje, ki so namenjena širjenju in uporabi interaktivnih učnih gradiv v kombiniranem učnem modelu za program strojništva. Dogodka se je udeležilo 20 učiteljev, ki so izrazili zadovoljstvo s predstavljenimi gradivi, hkrati pa so prejeli dragocene povratne informacije in predloge za izboljšave. To je pripomoglo k pripravljenosti večine udeležencev za nadaljnje sodelovanje.
Fokusnih skupin, kjer so spraševali delodajalce, katera znanja pričakujejo od dijakov, seveda tudi od zaposlenih, se je udeležilo preko 60 predstavnikov različnih podjetij. Vse informacije so dobrodošle pri razvoju kombiniranega učnega modela in razvoju učnih gradiv.
Prav tako so izvedli študijski obisk v Oslo, kjer so od partnerjev pridobili koristne informacije in napotke za izdelavo kakovostnega učnega modela za digitalno poučevanje in učenje.
V oktobru in novembru 2023 do sedaj razvita gradiva predstavljajo po različnih šolskih centrih po Sloveniji, in sicer v tistih, kjer izvajajo program strojništva. Vabljeni so učitelji iz vse Slovenije, ker bi jim želeli gradiva predstaviti in jih na osnovi njihovih mnenj še dodatno izboljšati. Po končanem projektu bodo gradiva prosto dostopna.
Odpravljanje “digitalne vrzeli”
Pomemben poudarek projekta je na odpravljanju “digitalne vrzeli” v izobraževanju. Čeprav se digitalna preobrazba pogosto obravnava kot rešitev za sodobne izobraževalne izzive, je treba oceniti njeno učinkovitost v primerjavi s tradicionalnimi metodami poučevanja.
Učitelji se soočajo z izzivi, kot so pomanjkanje digitalnih kompetenc, neustrezni učni modeli in hitro spreminjajoče se okolje. Projekt naslavlja te izzive s povezovanjem učiteljev z različnimi deležniki in z razvojem novih, prilagodljivih učnih modelov.
Projekt se osredotoča na 6 glavnih aktivnostih:
Razvoj interaktivnih učnih vsebin in digitalnega učnega okolja.
Povezovanje učiteljev z deležniki znotraj in zunaj izobraževalnega sistema.
Izmenjava znanj in dobrih praks na področju izobraževanja.
Vzpostavitev mreže institucionalnih partnerjev.
Usposabljanje učiteljev za pridobivanje digitalnih kompetenc.
Projekt Akademija za kombinirano učenje, ki se izvaja v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov, je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma. V njem sodelujejo Založba Rokus Klett kot nosilec projekta in projektni partnerji Center za poslovno usposabljanje GZS, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, Center za poklicno izobraževanje. Šolski center Novo mesto in Založba Gyldendal iz Norveške. Za več informacij o projektu obiščite tudi spletno stran projekta: https://www.academycole.si/.
10. oktober 2023 – V domišljijskem svetu Lewisa Carrolla je maček iz Cheshirea izjavil: “Vsi smo nori.” O tem priča slovenski Muzej norosti, ki izziva družbene norme in ponuja svež pogled na duševno zdravje.
Na slikovitem severovzhodnem robu Slovenije, blizu avstrijske meje, stoji srednjeveški grad Cmurek. Vendar to ni navaden grad. Je svetilnik sprememb, simbol napredka in dokaz moči skupnosti. Grad, ki je zdaj prerojen v Muzej norosti in podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma, stoji kot prepoznavna institucija, ki poudarja slovensko pot in izzive na področju duševnega zdravja.
Podobno kot Alica lahko tudi obiskovalci slovenskega Muzeja norosti občutijo podobne občutke. V skladu s sloganom muzeja – “Vsi smo tu malo nori.«” – je to kraj, kjer se brišejo meje med resničnostjo in dojemanjem, kar je izziv za naše razumevanje duševnega zdravja.
V gradu Cmurek je bil med letoma 1949 in 2004 državni azil za duševno bolne, danes pa ima drugačen namen. Muzej norosti, ki ga vodijo navdušeni domačini in podpirajo strokovnjaki, si prizadeva izpodbijati družbeno dojemanje duševnih bolezni, odpravljati tabuje in spodbujati socialno vključenost. Ne gre le za ohranjanje zgodovinskega spomenika, temveč za njegovo oživitev z namenom in pomenom.
Poslanstvo muzeja je jasno: zagotoviti celovito razumevanje pojma norosti, posodobljeno za današnji svet, brez tabujev in brez sence institucionalizacije. V sodelovanju z organizacijami v Sloveniji in na mednarodni ravni je muzej središče izobraževanja, kulturne dediščine in družbenega ozaveščanja.
Muzej, ki ga je ustanovila skupina strastnih posameznikov, se je iz praznega srednjeveškega gradu razvil v živahno središče dejavnosti in izobraževanja. Ekipa je sedem let delala prostovoljno, srce in dušo pa je vlagala v preoblikovanje prostora, vračanje življenja v spomenik in, kar je še pomembneje, sprožanje družbenih sprememb.
Vendar pot ni bila lahka. Kot se spominja eden od ustanoviteljev v videoposnetku na Facebooku: “Tu smo začeli delati leta 2013. To je bil prazen srednjeveški grad. Mladi so odhajali in ostali so le še starejši. Odločili smo se, da zgradimo Muzej norosti, povezan z nedavno zgodovino stavbe kot zavetišča.”
Muzej norosti, katerega poslanstvo je osvetliti duševno zdravje in odpraviti družbene tabuje, je prejel podporo Sklada za civilno družbo (Active Citizens Fund). V okviru pobude “Od institucij k ljudem” je Sklad za civilno družbo (Active Citizens Fund) muzeju pomagal razviti izobraževalna orodja, ki poudarjajo pomen 19. člena Konvencije ZN o pravicah invalidov. Ta člen poudarja pravico posameznikov do neodvisnega življenja v skupnosti. Na podlagi tega želi faza “Od institucij k ljudem 2” razširiti svoj vpliv in se osredotočiti na študente, pedagoge in strokovnjake. Glavni cilj je gojiti globlje razumevanje ustanov za dolgotrajno oskrbo in ozaveščati o pravicah posameznikov ter zagotoviti, da ne bodo zaprti za zidovi ustanov.
Splošni cilji Sklada za civilno družbo (Active Citizens Fund) so krepitev civilne družbe, spodbujanje aktivnega državljanstva in opolnomočenje ranljivih skupin. S podporo pobudam, kot je Muzej norosti, Sklad aktivnih državljanov poudarja pomen skupnih prizadevanj pri spodbujanju pomembnih sprememb v skupnostih po vsej Evropi. Več o Skladu za civilno družbo v Sloveniji si preberite tukaj.
Muzej ne izobražuje le o preteklosti, temveč opozarja tudi na sedanje izzive, s katerimi se soočajo posamezniki s posebnimi potrebami. Poudarja pomen vključevanja v skupnost, kjer so storitve prilagojene posameznikom in ne obratno.
Vizija muzeja je velika: postati celovito kulturno, strokovno, družbeno in turistično središče. Njegov cilj je pomladiti kulturno in naravno dediščino okolice gradu Cmurek, izkoristiti potencial lokalne skupnosti in svoja prizadevanja vključiti v širšo regijo ter preseči državne meje. Vse to ob podpori trajnostnega razvoja in skrbi za okolje.
Zgodovina gradu Cmurek sega v 12. stoletje. Bil je priča vladarjem, vojnam in spremembam. Vendar je bila njegova najpomembnejša preobrazba nedavna – iz ustanove za zapiranje v kraj razsvetljenja.
Vas je zgodba Muzeja norosti navdihnila? Želite izvedeti več o Finančnem mehanizmu EGP in Norveškem finančnem mehanizmu ali celo zaprositi za financiranje? Skupaj lahko preoblikujemo pripovedi in zgradimo bolj vključujočo prihodnost. Preberite #OurStories tukaj: https://eeagrants.org/ourstories
6. oktober 2023 – Jesensko obdobje prinaša sveže priložnosti za učenje, razvoj kariere in inovacije v različnih sektorjih. V okviru projektov, podprtih s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP, se pripravlja pester nabor brezplačnih izobraževanj in delavnic, ki bodo potekala v naslednjih mesecih. Te edinstvene priložnosti so namenjene različnim ciljnim skupinam in pokrivajo raznolike teme, kot so XR tehnologija, karierni razvoj, trajnostna mobilnost ter podpora zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, ki delajo z avtisti.
XR AKADEMIJA – Brezplačno izobraževanje s področja XR tehnologij
V okviru projekta Think XR vabijo na brezplačno usposabljanje s področja XR tehnologij. Cilj izobraževanja je izobraziti študente in zainteresirane posameznike, ki bodo usposobljeni za samostojno delo na področju razvoja projektov obogatene in navidezne resničnosti, 3D oblikovanja, video iger, oblikovanja digitalnih dvojčkov, Metaversa in uporabe XR tehnologij. Program bo obsegal sledeča učne sklope:
Predstavitev XR tehnologij
3D modeliranje in 3D tisk
Unity razvoj projektov v obogateni resničnosti in navidezni resničnosti
Uporabniška izkušnja (UX) in design thinking
Udeleženci, ki bodo tečaj uspešno opravili, se bodo lahko vključili v mrežo XR skupnosti, ki bodo v sklopu projekta Think XR izvajali usposabljanje dijakov, študentov ter zainteresiranih posameznikov za pridobitev znanj iz navedenih področij. Izobraževanje je za udeleženke in udeležence brezplačno, saj je financirano iz projekta Think XR. Izobraževanje v predvidenem obsegu 40 ur, bo potekalo v strnjeni obliki predvidoma več zaporednih koncev tedna, s pričetkom 12. oktobra 2023. Prijave se zbirajo do 10. oktobra 2023.
V regiji Posavje se obeta izjemna priložnost za mlade, ki si želijo raziskati svoje poklicne potenciale in se pripraviti na uspešen vstop v svet dela in izobraževanja. Tabor Karierni kompas, organiziran v okviru projekta Karierni center Posavje, med 2. in 5. novembrom, ki predstavlja priložnost za mlade, v starosti od 16 do 29 let, ki si želijo raziskati svoje poklicne potenciale in razvijati ključne veščine za uspešno prihodnost. Skozi različne delavnice, predavanja in obiske različnih podjetij, mladi dobijo vpogled v različne poklicne možnosti, razvijali bodo komunikacijskih spretnosti ter gradili samozavesti in samostojnosti.
Tabor bo potekal od 2. do 5. novembra v ZMŠ Krško Youth Hostlu. Za udeležbo na taboru izpolnite prijavnico.
Partnerji projekt Karierni center Posavje si prizadevajo za izboljšanje dostopa do izobraževanja, mentorstva in kariernega svetovanja. V projektu, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, sodelujejo Regionalna razvojna agencija Posavje kot nosilec projekta in projektni partnerji Zavod za mladino in šport Krško, Ljudska univerza Krško, Območna obrtno-podjetniška zbornica Krško,Mestna občina Krško in Collective Innovation AS z Norveške.
SmartMOVE: Brezplačna izobraževanja na temo trajnostne mobilnosti za podjetja
Jeseni se v sklopu projekta SmartMOVE pričenja cikel brezplačnih izobraževanj, na katerih bodo strokovnjaki z različnih področij na zanimiv in dinamičen način predstavili ključne teme in možnosti, ki jih imajo delodajalci in zaposleni, da pripomorejo k bolj trajnostni mobilnosti z izjemno ugodnimi učinki tako za vse, tudi za skupnost in okolje. Organizirana bodo sledeča izobraževanja:
11. 10. 2023 – Uvajanje in upravljanje trajnostne mobilnosti v podjetjih (webinar)
25. 10. 2023 – Upravljanje parkiranja in optimizirana raba avtomobila (webinar)
08. 11. 2023 – Upravljanje mobilnosti podjetij: koristi za zaposlene, okolje in poslovanje (webinar)
Projekt SmartMOVE naslavlja izziv trajnostne mobilnosti na lokacijah z veliko prometa, v tem primeru Ljubljansko urbano regijo (LUR) z glavnim mestom Ljubljano, ki je najpomembnejši cilj dnevnih migracijskih tokov v Sloveniji. V projektu, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, sodelujejo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije kot nosilec projekta in projektni partnerji Institut Jožef Stefan, Inštitut za politike prostora, Ljubljanski urbanistični zavod, Združenje delodajalcev Slovenije, GoOpti, Center energetsko učinkovitih rešitev in norveški Raziskovalni inštitut Nordland.
VIS A VIS: Model podpore zaposlenim v vzgoji in izobraževanju
V sklopu projekta VIS A VIS so pripravili model, v katerem razvijajo nove prakse poučevanja in učenja za delo in življenje oseb z avtizmom, z izmenjavo dobrih praks slovenskih projektnih partnerjev v sodelovanju z norveškim partnerjem. Z modelom podpore vsem deležnikom, odločevalcem nudijo model za implementacijo te podpore v vsakodnevno prakso. Izobraževanja so namenjena ravnateljem, zaposlenim v predšolski vzgoji, osnovnošolskem izobraževanju, glasbenem izobraževanju, srednješolskem izobraževanju in dijaških domovih, višješolskem strokovnem ter visokošolskem izobraževanju.
Na različna izobraževanja se lahko prijavite tukaj.
VIS A VIS: Model podpore zaposlenim v vzgoji in izobraževanju.
Projekt VIS A VIS stremi k izboljšanju pogojev za učenje in zaposljivost oseb z avtizmom na vseh ravneh izobraževanja in zaposlovanja.V projektu, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, sodelujejo Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenij kot nosilec projekta in projektni partnerji Šentprima – zavod za rehabilitacijo in izobraževanje, Alma Mater Europaea – Evropski center, Osnovna šola Kozara Nova Gorica, MIK Celje in jæran-Granum’s Top Competence Service.
Šola prenove za nove generacije: Delavnica za več vključevanja kulturne dediščine v poučevanje osnovnošolskih predmetov
V sklopu projekta Šola prenove za nove generacije bo v sredo 25. 10. 2023 v učnem laboratoriju v Škofji Loki, bo potekala druga delavnica za vključevanje kulturne dediščine v osnovnošolski pouk na katero so vabljeni ravnatelji, učitelji in svetovalni delavci osnovnih šol.
Namen delavnice je predstavitev veščine prenove, strokovna znanja, obrtne poklice in ročne spretnosti kot pomembne kompetence za delo, ki prinašajo zaposlitvene priložnosti v 21. stoletju, ter predstavitev osnutka novih učnih priprav in novih pristopov za več vključevanja kulturne dediščine v redni učni proces v osnovni šoli.
V okviru projekta Šola prenove za nove generacije razvijajo ter v šolskem okolju preverjajo nove prakse poučevanja različnih predmetov v osnovi šoli skozi primere kulturne dediščine in uporabe veščin prenove. V projektu, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, sodelujeZdruženje zgodovinskih mest Slovenije kot nosilec projekta in projektni partnerji Univerza na Primorskem, Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Osnovna šola Ivana Groharja, Občina Škofja Loka, MAGMA Geopark AS (NOR) in Šolski center Škofja Loka.
2. oktober 2023 – V sklopu projekta Think XR so v torek, 26. septembra, v Centru Noordung v Vitanju, organizirali dogodek na katerem so vzpostavili nacionalno XR in Web4.0 partnerstvo za razvoj digitalnih kompetenc. Ob tej priložnosti se je v Centru Noordung prvič predstavil 3D avatar Hermana Potočnika Noordunga, podprt z umetno inteligenco, ki je zbrane tudi nagovoril, moderiral del dogodka in ob zaključku tudi odgovarjal na vprašanja udeležencev dogodka. Ob tej priložnosti se je tudi zahvalil Luki Slapniku in Žigi Gobcu – mladima strokovnjakoma za umetno inteligenco iz Slovenskih Konjic, ki sta ga razvila pod mentorstvom Aleša Pevca iz Tehnološkega parka Ljubljana.
Direktorica Centra Noordung Neža Pavlič Brečko, je pozdravila udeležence in napovedala, da bo digitalni avatar Hermana Potočnika Noordunga odslej gostoval v centru in odgovarjal na vprašanja obiskovalcev iz področja razvoja vesoljskih tehnologij. V uvodnem delu so direktorica Šolskega centra Slovenske Konjice Zreče, Jasmina Mihelak Zupančič, dr. Jože Guna iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Aleš Pevc iz Tehnološkega parka Ljubljana osvetlili aktivnosti projekta Think XR in predstavili najnovejše trende uporabe XR tehnologij v izobraževanju in gospodarstvu.
Strategijo Evropske komisije na področju Web4.0 in digitalnih svetov je predstavila Anja Blaj, predsednica Blockchain Think Thanka Slovenije in politična svetovalka Crypto Initiative Europe.V nadaljevanju je Tadej Slapnik iz podjetja Hashnet predstavil glavne motive za vzpostavitev nacionalnega partnerstva in vsebino memoranduma, ki utemeljuje razloge za njegovo vzpostavitev. Poudaril je, da je glavni cilj partnerstva skupno oblikovanje nacionalne XR strategije, s katero bodo člani partnerstva združili moči na področju razvoja digitalnih kompetenc v Sloveniji. V razpravi, ki je sledila, so številni sodelujoči izrazili podporo ustanovitvi partnerstva in delili svoje poglede ter ideje za nadaljnje delovanje.
Projekt Think XR, ki je finančno podprt v okviru Norveškega finančnega mehanizma (Program Izobraževanje – krepitev človeških virov) od 1. 7. 2022, predstavlja izjemno priložnost za nadgradnjo digitalnih kompetenc in izobraževanje na področju tehnologij navidezne in razširjene resničnosti (XR). Nosilec projekta je Šolski center Slovenske Konjice-Zreče. V sodelovanju s Tehnološkim parkom Ljubljana, Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za elektrotehniko, Univerzo na Primorskem, Fakulteto za management, podjetjem Hashnet d.o.o., Unior Kovaško industrijo d.d. ter norveškim partnerjem Norwegian University of Science and Technology (NTNU), so združili svoje moči in znanje za ustvarjanje prihodnosti, ki temelji na XR tehnologijah.
V okviru projekta Think XR so projektni partnerji vzpostavili multidisciplinarno skupino strokovnjakov, ki sodeluje pri usmerjanju projektnih aktivnosti. Izvedli so analizo stanja, potreb in trendov v izobraževanju ter gospodarstvu. Ta analiza služi kot podlaga za razvoj novih procesov in programskih modulov za izobraževanje, ki bodo vključevali XR tehnologije. V sklopu projekta Think XR so vzpostavili demonstracijski center XR tehnologij tako v Slovenskih Konjicah kot tudi v Ljubljani, opremljena s sodobno XR tehnologijo. Poleg tega so oblikovali program XR akademije v obsegu 100 ur, ki omogoča učiteljem in mentorjem pridobivanje potrebnih znanj za poučevanje XR tehnologij. V naslednjih mesecih pripravljajo izvedbo prvih pilotnih izvedb XR vsebin za dijake in študente, ki bodo tako pridobivali nova znanja ob sodobnih XR tehnologijah.
S projektom Think XR povezujejo strokovnjake, izobraževalne ustanove, mentorje, podjetja, organizacije in vodilne strokovnjake na področju tehnologij navidezne in razširjene resničnosti (XR tehnologij) v XR partnerstvo za razvoj digitalnih kompetenc. Projekt Think XR je korak naprej k digitalni prihodnosti, ki bo obogatila našo družbo in gospodarstvo. Projektni parterji se zahvaljujejo vsem partnerjem in zainteresiranim, ki omogočajo uresničitev tega, s podpisom memoranduma in pristopom k XR partnerstvu.
