12. januar 2024 – V četrtek, 11. januarja 2024, so na novinarski konferenci v Kranju projektni partnerji predstavili napredek in rezultate projekta Zeleni pingvin, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Cilj projekta Zeleni pingvin – Green Penguin je usmerjen v zmanjševanje emisij, ohranjanju okolja ter zniževanju stroškov posameznikov in skupnosti. Projekt naslavlja porabnike energije, spodbuja jih k spremenjenju navad in prevzemanju vloge angažiranih državljanov. Ti naj bi aktivno prispevali k energetski učinkovitosti ter sodelovali pri oblikovanju ogljično nevtralnih mest. V vlogi vodje sprememb, povezovalca, prijatelja in vizionarja se predstavlja Zeleni pingvin. Ta novodobni vplivnež vodi platformo, ki uči otroke, učence, starše, organizacije in celo cela mesta, kako zmanjšati svoje emisije z uporabo manj virov.
Projekt Zeleni pingvin združuje pet projektnih partnerjev iz Slovenije in Norveške. Nosilec projekta je podjetje Iskraemeco, partnerstvo pa zaokrožujejo Mestna občina Kranj, Mestna občina Ljubljana, Društvo DOVES – FEE Slovenija – Ekošola ter Foundation for Environmental Education (FEE) Norway.
V imenu gostitelja je navzoče pozdravil Janez Černe, podžupan Mestne občine Kranj. Predstavil je aktivnosti mestne občine na področju zelenega prehoda ter prizadevanja, da zeleno politiko uvajajo na mnogih področjih – od prometa, gradnje infrastrukture do turizma. Prepričan je, da bo to področje v prihodnjih letih predstavljalo enega ključnih izzivov, zato k sodelovanju v največji možni meri poskušajo privabiti in za te vsebine navdušiti tudi občanke in občane.
S strani nosilca projekta sta Mojca Volf, vodja projekta in Nejc Šubic, vodja tehničnega dela razvoja platforme, predstavila idejo projekta ter delovanje digitalne platforme in njene funkcionalnosti. Poudarila sta, na kakšen omogoča otrokom spremljanje in beleženje svojih dejavnosti, kako lahko zbrane podatke združijo/povežejo s podatki o porabi energije in virih šolskih ter drugih stavb. Hkrati sta izpostavila, kako preproste naloge in tekmovanja z vrstniki omogočajo otrokom pridobivanje praktičnega znanja o zmanjševanju ogljičnega odtisa v vsakdanjem življenju, spodbujajo trajnostno delovanje ter krepijo ozaveščenost o pomenu varovanja okolja.
Mestna občina Kranj, uvrščena v misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030, aktivno sledi trajnostnemu, zelenemu in pametnemu razvoju mesta. Tomaž Lanišek, vodja Urada za razvoj in pametno skupnost na občini, je predstavil ključne korake na področju trajnostne politike ter umestil projekt Zeleni pingvin v širši kontekst aktivnosti in načrtov mestne občine pri prehodu v ogljično nevtralno mesto.
Zeleni pingvin prvenstveno povezuje šole, lahko pa se uporablja tudi za povezovanje/integracijo druge javne infrastrukture. Okoljska vzgoja se začenja z otroki in se širi na odrasle, njen končni cilj je angažirana skupnost, ki bistveno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja in spodbuja vedenjske spremembe.
Gregor Cerar, nacionalni koordinator projekta Ekošola, Društvo DOVES – FEE ter Marija Fabčič,vodja Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanjeMestne občina Ljubljana, sta poudarila pomen projekta Zelen pingvin na področju izobraževanja. Projekt se osredotoča na učence v treh pilotnih šolah v Mestni občini Kranj in treh v Mestni občini Ljubljana ter pozitivno vpliva na pedagoški proces. Pojasnila sta, kako je projekt pripomogel k boljšemu razumevanju izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
Projekt Zeleni pingvin odraža svoj pomen skozi številne reference. Postal je zmagovalec izziva Climathon Ljubljana 2020, se uvrstil med TOP 3 najbolj transformativne ideje leta 2020 na globalnem Climathonu ter prejel največ glasov javnosti med 107 konkurenčnimi idejami. Zeleni pingvin se je uvrstil med TOP 3 finaliste tekmovanja Nordic Smart City Challenge 2021, osvojil je nagrade EEPA v Sloveniji in Evropi leta 2021 ter prejel nagrado Regionalno Zlato priznanje za inovacijo 2022, kot tudi Regionalno priznane za inovacijski izziv leta 2022.
22. december 2023 – V okviru projekta EMPOWER FOR 21, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, je na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru potekala slovesna otvoritev laparoskopskega simulatorja, ki je v celoti financiran s sredstvi projekta. Napredna oprema bo študentom medicine omogočala procese in poskuse, ki potekajo v nadzorovanem okolju zunaj živega organizma.
EMPOWER FOR 21 je akronim projekta s polnim naslovom: Opolnomočenje za delo v 21. stoletju z razvojem veščin vseživljenjskega učenja, dobrega počutja zaposlenega ter preprečevanjem in prepoznavanjem duševnih motenj. Nosilec projekta, Univerzitetni klinični center Maribor, si skupaj s projektnima partnerjema Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru in Norwegian University of Science and Technology (Norveška) prizadeva prek usposabljanja učiteljev za komunikacijo, vodenje, duševno zdravje in poučevanje kritičnega razmišljanja ustvariti dolgoročni trening učiteljev EMPOWER FOR 21 kot dolgoročni mehanizem za boljšo pripravo učiteljev na poučevanje strokovnjakov v visokem šolstvu in tudi na delu (razvoj trajnostnega usposabljanja učiteljev za učenje kompetentnih strokovnjakov v zdravstvu). Projekt odgovarja na izzive družbe, ki zahteva, da je strokovnjak v 21. stoletju ne le kompetenten v svoji ožji stroki, temveč sooblikovalec širše družbe, kateri služi skozi svoje vodenje in odzive na temeljne izzive okolice.
Na dogodku, ki je potekal 13. 12. 2023, je predstavnik podjetja, odgovornega za dobavo simulatorja, praktično demonstriral njegovo uporabo in podal izčrpne informacije o samem simulatorju ter njegovem delovanju. Udeleženci so imeli priložnost sami preizkusiti delo na simulatorju, kar je še dodatno pripomoglo k boljšemu razumevanju njegove funkcionalnosti.
Med udeleženci in udeleženkami se je razvila plodna debata glede možnosti uporabe simulatorja med specializanti in o vključitvi napredne naprave v učni program. Laparoskopski simulator predstavlja moderno napravo, ki študentom medicine omogoča simulacijo kirurških posegov. Pri tem so soočeni z reševanjem proceduralnih problemov, ki omogočajo razvoj in krepitev kompetence kritičnega razmišljanja med posegi.
V okviru projekta EMPOWER FOR 21 si Medicinska fakulteta UM in UKC Maribor prizadevata še bolj integrirati laparoskopski simulator v izobraževalni program, da bodo študentje imeli čim več priložnosti pridobivati praktične izkušnje in izboljševati svoje spretnosti preden stopijo v klinično okolje.
S tem projektom in pridobljenim simulatorjem utrjujejo odličnost njihovega izobraževalnega sistema ter zagotavljajo, da bodo bodoči zdravstveni strokovnjaki prejeli najboljšo možno usposobljenost za svoje prihodnje kariere.
15. december 2023 – Projekt NovIKrog, ki je sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma, si prizadeva za povečano uveljavljanje načel krožnega gospodarstva. Nosilec projekta, Mestna občina Novo mesto, skupaj s projektnimi partnerji Komunala Novo mesto, Zavod KNOF, Razvojni center Novo mesto, Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto in Nord University (NOR) želijo razviti modela krožnega poslovanja lokalnih javnih zavodov, ki omogoča nabavo produktov s povečano rabo lokalnih naravno obnovljivih materialov, uporabo sekundarnih virov, možnostjo vzdrževanja, popravljanja, obnavljanja in recikliranja produktov. Prav tako strmijo k prenosu znanja in izkušenj med norveškim ter slovenskimi projektnimi partnerji.
V sklopu projekta, ki se izvaja od leta 2022, so se zvrstile številne aktivnosti. Najprej so potovali na Norveško, kjer so se spoznali z dobrimi praksami krožnega gospodarstva, ki jih je vzpostavila Norveška.
Norveška je zakladnica dobrih praks s področja krožnega gospodarstva
Predstavniki petih slovenskih partnerjev projekta NovIKroG so marca 2023 opravili študijski obisk pri norveškem partnerju projekta, Univerzi Nord, ki ima sedež v norveškem mestu Bodø. Sogovorniki iz norveških znanstvenih in raziskovalnih institucij, javnega sektorja, nevladnih organizacij in gospodarstva so udeležencem iz Slovenije predstavili številne dobre prakse in trende na področju krožnega gospodarstva. Udeleženci so pripravili slikovit opis študijskega obiska.
Pri neodvisni raziskovalni in svetovalni organizaciji Salt, ki je specializirana za trajnostni razvoj obalnega območja in je v minulih letih organizirala več čistilnih akcij morja in obal, so poudarili, da se mora krožno gospodarstvo začeti pri izvoru – pri zmanjševanju odpadkov (»reduce«), saj eksponentnega kopičenja odpadkov ne morejo reševati prostovoljci. Kot primer dobre prakse krožnega gospodarstva so izpostavili podjetje Econyl, ki se ukvarja z izdelavo izdelkov iz najlona, predelanega iz rabljenih ribiških mrež. V Nordland Research Institute, ki se osredotoča na prehod v družbo z manj emisijami, pa so izpostavil nujnost institucionalizacije urbanega oziroma mestnega rudarjenja (»urban mining), to je procesa, pri katerem odpadke predelamo nazaj v mineralne surovine, ki jih lahko ponovno uporabimo.
Pogovor s partnerji Univerze Nord se je osredotočil na uvajanje Analize življenjskega cikla (LCA – Life Cycle Assessment) v vrednotenje izdelkov in storitev, ki jih kupujemo posamezniki in naročajo podjetja in javne institucije. LCA je metodologija, ki se uporablja za analizo vplivov na okolje izdelka v vseh fazah njegovega življenjskega cikla. V uporabi so že brezplačne aplikacije za izračun LCA, kot je openLCA, o uporabi LCA pa bo izobraževal tudi center za krožno javno naročanje, ki bo vzpostavljen v okviru projekta NovIKroG.
V okviru terenskih obiskov so partnerji projekta obiskali največji industrijski park na Norveškem Mo Industripark , ki je organiziran na način, da spodbuja krožnost med različnimi deležniki v parku, ter si ogledali proizvodnjo jeklarne Celsa Nordic, ki vse svoje jeklo proizvaja iz predelanih kovinskih odpadkov. V mestu Mo i Rana so si udeleženci študijskega obiska ogledali tudi poslovni inkubator Kunnskapsparken Helgeland, v katerem so predstavili načine, kako sodelujoča podjetja najučinkoviteje spodbujajo h krožnemu gospodarstvu.
Prava zakladnica dobrih praks s področja krožnega gospodarstva je bila občinska uprava občine Bodø, kjer so s predstavitvijo aktualnih projektov dokazali, da je krožno gospodarstvo možno uveljaviti na raznolikih področjih, od letalstva in energetike do gradnje cest in kmetijstva, zavest o pomenu trajnostnega načina življenja pa inovativno spodbujajo preko popularne igrice za otroke in prek dresov nogometašev lokalnega nogometnega kluba. Nedavno je njihov občinski svet sprejel strategijo javnega naročanja, v katerem poudarjajo celosten pristop k javnemu naročanju, ki ne sme obveljati za ozko specializirano področje, temveč je potrebno ozavestiti, da gre pri javnem naročanju za projekte celotne občine, ki imajo daljnosežen družben pomen.
S takšnim sodelovanjem javnega in zasebnega sektorja so vsi skupaj pospeševalniki sprememb, ki vplivajo tudi na druge ponudnike in družbo kot celoto.
Javne poti lahko osvetljujejo vaše odpadne baterije
Na dan Zemlje, ki so ga aprila 2023 v Novem mestu obeležili tudi v projektu NovIKrog, so predstavili zbiralno akcijo odpadnih baterij in plastične embalaže, ki je od 5. 5. do 16. 6. 2023 potekala v dolenjskih šolah in drugih javnih ustanovah. Namen akcije je bil v zbiranju materialov, ki bi sicer končali med odpadki, in njihovi ponovni uporabi oziroma se je iz njih izdelalo predmete, ki jih so jih sodelujoče organizacije lahko koristno uporabile. Zbirali so odpadno plastiko z oznako HDPE in PP (neprosojna plastika) iz katere so projektni partnerji izdelali športne in didaktične pripomočke ter druge uporabne predmete. Poleg plastike so zbirali tudi odpadne Li-on baterije (najdemo jih npr. v prenosnikih), ki so jih uporabili za sisteme solarnega napajanja za osvetljevanje javnih poti.
Peter Geršič, vodja projekta NovIKrog, je zbiralno akcijo označil kot pilotni primer v Sloveniji, s katerim se zbrane baterije in plastično embalažo namensko usmerja v predelavo za nadaljnjo uporabo in/ali izdelavo novih izdelkov za lastne potrebe, s čimer se postopoma vzpostavlja lasten snovni krog v lokalni skupnosti. Krožno gospodarstvo namreč najbolj učinkovito doseže svoj namen takrat, ko materiali in storitve krožijo lokalno, v manjši skupnosti, ne da materiali potujejo na drug konec sveta in zopet nazaj.
V zbiralni akciji, v katero so bili vključeni dolenjske šole, vrtci in druge javne ustanove, so zbrali 282,2 kg odpadne embalaže, od tega je bilo 84,20 kg neprimerne embalaže oz. drugih vrst odpadkov. Iz odpadne embalaže so izdelali 70 didaktičnih igrač in 500 knjižnih kazal za vrtce. Glavni namen zbiralne akcije je bil ozaveščanje ljudi o možnostih recikliranja plastike in hkrati izobraževanje o pomenu lokalnih snovnih zank. Partnerji projekta NoviKroG so si prizadevali spodbuditi otroke k razmišljanju o usodi odpadkov po odlaganju ter iskanju rešitev za trajno kroženje materialov v okolju. S to akcijo so želeli preizkusiti izzive in priložnosti uvajanja delujočih snovnih zank v lokalnem okolju, s čimer so prispevali k spodbujanju trajnostnega ravnanja z odpadki v okolju.
Uspešno zbiralno akcijo so obeležili v prostorih Podjetniškega inkubatorja Podbreznik, kjer so sodelujoče šole in vrtci prejeli priznanja za sodelovanje in vzorčne izdelke, ki so nastali iz zbrane odpadne embalaže.
V uvodnem nagovoru je direktor Razvojnega centra Novo mesto, Franci Bratkovič poudaril, da se bo v okviru projekta NoviKroG, v Razvojnem centru vzpostavil Krožni inovativni center. Center bo vzpostavljen z namenom uvajanja načel krožnega javnega naročanja v javne ustanove ter gospodarske družbe, ki bodo aktivno sodelovale v lokalnem okolju, s ciljem vzpostavitve koncepta krožnega gospodarstva in učinkovitega upravljanja zaprtih snovnih tokov. Ob zaključku je še poudaril nujnost trajnostnega ravnanja, kjer je prvi korak zmanjšanje porabe energije in surovin.
Na dogodku so partnerji predstavili tudi uspešno izvedbo prvega skupnega krožnega javnega naročila za KEMSO. KEMSO, ki ga kot pionirski krožni model v lokalni skupnosti v Sloveniji podpira Mesta občina Novo mesto, deluje že od leta 2016. V njem t. i. KEMSO (kartonsko embalažo za mleko in sokove ter ostala tekoča živila) namensko zbirajo in oddajo za recikliranje v higienski papir, ki ga uporabljajo javni zavodi in ustanove na istem območju, kjer je bil embalaža zbrana. Javne ustanove in prebivalci so z uporabo higienskega papirja iz snovnega kroga reciklirali 267 ton odpadne embalaže tetrapak, pred sečnjo ohranili 3.172 dreves ter poskrbeli za zmanjšanje izpustov CO2 za 198.218 kg, kar je enako izpustom, ki jih ustvari 80 avtomobilov v enem letu.
Sekcija o krožnem gospodarstvu predstavila konkretne rešitve za zeleni prehod
V organizaciji Fakultete za industrijski inženiring Novo mesto je 23. novembra 2023 v Šmarjeških Toplicah potekala 8. mednarodna konferenca o razvoju industrijskega inženiringa: priložnosti, potenciali in izzivi za zeleni prehod. V dopoldanskem delu konference so v okviru Sekcije o krožnem gospodarstvu, ki so jo pripravili partnerji projekta NovIKroG, predavatelji iz Slovenije in tujine predstavili konkretne rešitve za učinkovit zeleni prehod.
Konferenca je uvodoma postregla z izvrstnim primerom krožnega sodelovanja med italijanskim podjetjem Aquafil, ki ima podružnico tudi v Sloveniji in norveškim podjetjem Salt, ki se ukvarja z odpadki v morju. Aquafil iz odpadnih ribiških mrež ter drugih ostankov blaga in industrijske plastike izdeluje 100 % recikliran najlon, primeren za izdelavo talnih oblog in oblačil. Kot je poudarila predstavnica podjetja Aquafil, je za uspeh krožnega gospodarstva pomembno, da so reciklirani izdelki kakovostni in dobro oblikovani.
Slednje velja tudi za ponovno uporabo tekstila, ki ga bo potrebno v skladu z novo evropsko uredbo od leta 2025 v večji meri reciklirati oziroma ponovno uporabiti. Kot je v svoji predstavitvi povedal Emilio Murtič iz Komunale Novo mesto, Slovenci v povprečju kupimo 26 kg tekstila na leto, od katerega ga 90 % konča med odpadki, le 10 % oziroma dobra 2 kg pa gre v ponovno uporabo. Novomeška komunala načrtuje, da bi do leta 2030 po osnovnem scenariju v ponovno uporabo oziroma reciklažo šlo 25 % tekstila, po optimističnem scenariju pa 43 % tekstila. “Tudi majhen korak je prvi korak,” je svojo predstavitev zaključil Murtič.
Na okrogli mizi o krožnem javnem naročanju, ki jo je moderiral Matej Cerovšek iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, so iskali načine, kako zeleni prehod spodbuditi prek zelenih in krožnih javnih naročil. Vanja Lakner, vodja Urada za splošne zadeve na Mestni občini Novo mesto, je izrazila zadovoljstvo, da je Mestna občina Novo mesto po letu 2020 letos ponovno izvedla krožno javno naročilo za dobavo higienskega papirja, ki kot merilo za izbor ponudnika v 30 % vključuje elemente krožnega gospodarstva, 70 % pa k izboru prinese cena. Direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik je izpostavila, da je svetovna organizacija muzejev v novo definicijo muzealstva vključila tudi trajnostni razvoj. “Številnim predmetom, ki bi sicer končali na deponiji, muzeji vdahnemo novo življenje, v izobraževalnem delu z otroki pa kažemo številne zgodbe, kako so se naši predniki zavedali pomena ponovne uporabe in kako je mogoče ponovno uporabo živeti danes,” je dejala.
Vodja Razvojno projektne pisarna na Mestni občini Novo mesto in vodja projekta NovIKroG Peter Geršič pa je v okviru okrogle mize poudaril, da je poglobljeno raziskovanje krožnega in zelenega javnega naročanja pokazalo, da smo še vedno zelo indoktrinirani v linearno gospodarstvo in spodbujanje potrošništva, zato bi bilo potrebno popolnoma spremeniti paradigmo. To je težka naloga, saj poleg tega, da naročniki niti prav dobro ne vedo, katere izdelke in storitve bi lahko krožili, tudi na trgu ni dovolj ponudnikov, ki bi tovrstne krožne izdelke in storitve ponujali. Geršič meni, da Slovenija na nacionalnem nivoju ni storila dovolj za spodbujanje krožnega gospodarstva in zaostaja za vodilnimi državami na tem področju, razdrobljenost slovenskih občin pa onemogoča, da bi se pristojni za javna naročila na majhnih občinah poglabljali v izvedbo krožnih javnih naročil. Rešitev vidi v obvezujoči Uredbi o zelenem javnem naročanju ter o subvencioniranju krožnih ponudnikov, na primer pri izdelavi analiz življenjskega cikla in pridobivanju ustreznih ekoloških certifikatov. »Kljub težaškemu delu pa to ni Sizifovo delo, ker so dobre prakse v tujini dokaz, da se da, pri čemer pa je potrebno zopet razmišljati krožno in učinkovite primere preprosto kopirati, ne pa porabljati virov za odkrivanje tople vode«, je svoje razmišljanje strnil Geršič.
Na konferenci so bile kot možne poti h krožnemu gospodarstvu predstavljena tudi sintetična goriva in kroženje stekla ter analiza življenjskega cikla (Life Cycle Assessment – LCA) kot pripomoček za ocenjevanje vpliva izdelkov in storitev na okolje. Partnerji projekta NovIKroG so predstavili potencial, ki ga ima za zeleni prehod krožno javno naročanje.
6. december 2023 – Združenje zgodovinskih mest Slovenije je v Škofji Loki ob 30-letnici delovanja uradno odprlo obnovljene prostore novega učnega laboratorija. Novi prostori so nastali v okviru projekta Šola prenove za nove generacije, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma.
Več kot desetletje zapuščene prostore nekdanje mestne hiše Stari Rotovž, ki krasi mestni trg Škofje Loke že od 16. stoletja dalje, so obnovili v sklopu projekta Šola prenove za nove generacije. Obnovljeni prostori bodo namenjeni predvsem izobraževanju osnovnošolskih učiteljev za vključevanje vsebin kulturne dediščine v učni proces, skladno z novimi učnimi programi, ki nastajajo v okviru projekta.
Zahtevno prenovo stavbe je vodila Občina Škofja Loka ob pomoči nosilca projekta Združenje zgodovinskih mest Slovenije in projektnega partnerja Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je izvajal restavracijska dela na objektu. Pri tem so odkrili različne faze iz vsaj petstoletne zgodovine objekta. Najdbe pripovedujejo zgodbe o tehniki gradnje, spretnostih mojstrov in obrtnikov, uporabljenih materialih in obdelavah, kamnoseških in drugih detajlih, vzorcih barv in poslikav, ki so skozi več stoletij spreminjale stavbo ter tako preoblikovale notranje prostore. Novi prostori bodo pravi učni laboratorij, saj bo v njem strokovno predstavljenih 13 sond, ki bodo služile spoznavanju kulturne dediščine, zakonitosti gradnje in ročnih spretnosti. Obnovljene prostore bodo v okviru projekta Šola prenove za nove generacije preizkusili januarja prihodnje leto.
Nove prostore so si poleg članic združenja in projektnih partnerjev ogledali tudi državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Matevž Čelik, direktorica Direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel in predstavniki Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG), ki je vodilna znanstveno-raziskovalna institucija na področju gradbeništva v Sloveniji, ki se aktivno posveča tudi področju ohranjanja kulturne dediščine.
Udeleženke in udeleženci so po ogledu prostorov odprli razpravo na temo ohranjanja in prenove stavbne dediščine v starih mestih središčih. Prav tako so skupaj razmišljali o pomembnosti poenotenja pristopov pri prenovah in povečanju dejavnosti na tem področju ter uspešnem obnavljanju in revitalizaciji stavbne dediščine.
Vrhunec dogajanja je bil slavnostni dogodek v kulturni dvorani Sokolskega doma, ki je bil namenjen otvoritvi prostorov novega učnega laboratorija in praznovanju 30-letnice Skupnosti starih mest v Republiki Sloveniji, predhodnice Združenja zgodovinskih mest Slovenije.
Projekt Šola prenove za nove generacije soustvarja nosilec projekta Združenje zgodovinskih mest Slovenije, s projektnimi partnerji Univerza na Primorskem, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Osnovna šola Ivana Groharja, Občina Škofja Loka, MAGMA Geopark AS (NOR) in Šolski center Škofja Loka.
30. november 2023 – V okviru projekta Šola prenove za nove generacije, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, so na Osnovni šoli Ivana Groharja v torek, 21. 11. 2023, otvorili didaktični kotiček – galerijo Pod Homanovo lipo. Galerijo Pod Homanovo lipo so si najprej ogledali učenci šole, ki so na licu mesta potovali v del škofjeloškega mestnega jedra in doživeli kotiček kot prostor, za druženje in izobraževanje o kulturni dediščini na prijeten in zanimiv način.
Namen nove podobe in nove vsebine šolskega hodnika je spoznavanju kulturne dediščine lokalnega prostora, kjer bodo lahko učenci in učenke, pa tudi ostali obiskovalci in obiskovalke šole, s pomočjo prizadevnih učiteljev in učiteljic spoznavali, da je kulturna dediščina lahko zanimiva, ustvarjalna in tudi brezčasna. Galerijo sta ustvarjali profesorica likovne umetnosti Petra Primc Marko z Osnovne šole Ivana Groharja in Neža Gubanc z ekipo iz Srednje šole za lesarstvo (ŠCŠL) ob podpori projektnih partnerjev iz Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Občine Škofja Loka in Združenja zgodovinskih mest Slovenije.
Ob tem profesorica Petra Primc Marko pravi: »Želela sem poustvariti prostor, ki bi združeval ljudi in kulturno dediščino na prijeten način, kot da se sprehajaš čez mesto, pogledaš v izložbo, se družiš in hkrati izobražuješ. Prostor, kjer bi lahko učenci tudi sami prispevali in se izobraževali in izobraževali druge.«. Dodaja še, da ima galerija tudi velike upe za prihodnost, saj »morda bodo prav učenci, ki so znanja kulturne dediščine pridobili v šoli, to znanje negovali, se dodatno usposabljali, imeli interes in morda nekoč sami prenašali znanje na nove generacije v galeriji Pod Homanovo lipo,«, zaključuje profesorica.
Dogodka se je udeležila tudi vodja projekta Mateja Hafner Dolenc, generalna sekretarka Združenja zgodovinski mest Slovenije. Ob tej priložnost se je zahvalila ravnatelju Marku Primožiču, ekipi Osnovne šole Ivana Groharja ter profesorici Petri Primc Marko. Izpostavila je predvsem aktivno sodelovanje in izrazila veselje, da se kulturna dediščina na zabaven in zanimiv način povezuje z otroki že zgodaj, saj le tako lahko krepijo svoj odnos do nje.
Učenci in ostali udeleženci dogodka so imeli priložnost, poleg ogleda galerije, videti tudi kolaž fotografij arhitekturnih elementov starega mestnega jedra. Kolaž je nastal pod roko učiteljic in učencev pri likovni umetnosti 7. razreda. Poleg fototapete je bila zvezda kotička prva razstava na temo tlaka in skrila. Navzoči so se sprehodili mimo vzorcev tlaka, ki so jih pod strokovnim vodstvom izdelali učenci pri izbirnem predmetu likovnega snovanja. Tako so si udeleženci ogledali še prostor, kjer so bili razstavljeni na ogled izdelki iz skrila, ki se skozi preteklost do današnjega časa uporablja za kritino. Izdelki so nastali na delavnici, kjer so se učenci učili stare obrti obdelave skrila.
Projekt Šola prenove za nove generacije soustvarja nosilec projekta Združenje zgodovinskih mest Slovenije, s projektnimi partnerji Univerza na Primorskem, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Osnovna šola Ivana Groharja, Občina Škofja Loka, MAGMA Geopark AS (NOR) in Šolski center Škofja Loka.
27. november 2023 – 16. novembra 2023 je v Kopru potekala konferenca “Usklajevanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem,”. Srečanje je bilo organizirano v sklopu projekta BalanCed, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma.
Konferenca je bila namenjena odpiranju javnega dialoga o različnih nosilcih odgovornosti za dobro usklajevanje različnih sfer življenja. Na dogodku so se predstavile organizacije in podjetja, ki so predstavile primere dobrih praks in pobud s področja usklajevanja ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem.
Udeleženke in udeležence konference je nagovorila predstavnica lokalne skupnosti, v nadaljevanju so se seznanili s projektom BalanCed, prav tako so imeli priložnost spoznati vodje, mentorje in zaposlene v javnem ter zasebnem sektorju in predstavnike ter predstavnice nevladnih organizacij. Glavni poudarek dogodka je bil na iskanju načina podpore zaposlenih in njihovih družin pri boljšem upravljanju z izzivi, podpore organizacij v skrbi za svoje zaposlene, krepitve kompetence kreativnosti pri zaposlenih in na splošno raziskovanju učinka bogatenja med poklicnim in zasebnim življenjem.
Organizatorji so zagotovili vsem udeleženkam in udeležencem ogled Kreativnega centa, v popoldanskem času sta potekali dve praktični delavnici, ki so ju po metodologiji norveške partnerske organizacije Culture Break Borders izvedli v angleškem jeziku.
Projekt BalanCed soustvarjajo nosilec projekta Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož, s partnerji Zavod CONA B.P.; NOMED (Neodvisna medijska dejavnost, Koper); Kulturno izobraževalno društvo PiNA in Culture Break Borders (NOR).
23. november 2023 – 18. novembra obeležujemo Evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. V ta namen je Ministrstvo za pravosodje, 22. 11. 2023, organiziralo strokovno konferenco z naslovom Participacija otrok v Hiši za otroke.
Strokovna konferenca, v izvedbi projekta Hiša za otroke, ki je sofinanciran s strani Norveškega finančnega mehanizma, je bila namenjena ozaveščanju problematike spolne zlorabe otrok in odzivu države nanjo. Na konferenci so predstavili razumevanje participacije in različne načine zagotavljanja vključevanja otroka v postopkih (sodnih in drugih) v Hiši za otroke, v katerih sodelujejo otroci. Udeleženci in udeleženke so nadgrajevali teoretičnega poznavanja in uresničevanja otrokovih pravic s konkretno predstavitvijo načinov zagotavljanja otrokove participacije.
Konferenco, na kateri so bili predstavniki in predstavnice Slovenije, Finske in Irske, sta otvorila Junior ambasadorka UNICEF Slovenije Arja Ela Hvala in državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje dr. Igor Šoltes.
Junior ambasadorka, Arja Ela Hvala, je poudarila pomembnost participacije otrok in mladih v vseh dimenzijah življenja. Dodala je, da otroci potrebujejo opolnomočene in ozaveščene odrasle, ki imajo posluh, da še posebej v tistih težkih situacijah za otroke odločitve sprejemajo v sodelovanju z njimi. Zaključila je s sporočilom, da morajo biti otroci in mladi slišani ter da platforma U-Report, ki je namenja prav glasu mladim, deluje že v 99 državah in je odslej tudi dostopna v Sloveniji.
Sporočilu Junior ambasadorke se je pridružil tudi dr. Šoltes, ki je poudaril, da si ministrstvo za pravosodje v tem mandatu prizadeva urediti področje otrokom prijazno pravosodje. Nadalje je izrazil, da sta poslušanje in upoštevanje slišanega pomembni vrednoti ob naslavljanju pereče teme, kot je zaščita otrok in boj proti spolnemu izkoriščanju in zlorabi otrok.
Dr. Šoltes je navedel, da so v dobrem letu delovanja Hiše za otroke obravnavali 58 otrok, kar pomeni, da so bili otroci v Hiši deležni usklajevanje vzporednih kazenskih preiskovalnih postopkov in postopkov za zaščito otroka, s čimer se je preprečilo vnovično travmatizacijo otrok med postopkom preiskave in postopkom pred sodiščem. Prav tako je govorec poudaril ključne izzive pri zaščiti otrok pred zlorabami in spomnil, da je potrebno imeti ničelno toleranco do spolnih zlorab ter nuditi zaščito žrtvam in jim zagotoviti pomoč. Ključen dejavnik pri vzpostavitvi zaupanja ima varno okolje, ki deluje na preventivi in nudenju pomoči ter opore, ko preventiva ne zadostuje, je še dodal dr. Šoltes.
15. november 2023 – Projekt Zagon je sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma EGP ter usmerjen v izboljšano upravljanje ekosistemov pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb. V sklopu projekta je bila v Grosuplju organizirana mednarodna konferenca z naslovom: Mali korali za naravo – s pogledom naprej v skupnost.
Mednarodne konference so se udeležili tudi visoki gostje, ki so poudarili pomembnost delovanja projektov, kot je Zagon. Župan občine Grosuplje je v uvodnem nagovoru izpostavil potrebo po ohranitvi lokalne naravne dediščine, medtem ko je državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj mag. Marko Koprivc poudaril pomen biotske raznovrstnosti. Slednji je še posebej izpostavil, da biotska raznovrstnost bistveno prispeva k ohranjanju človeških življenj, okolja in podnebja. Dotaknil se je tudi Nature 2000 in pozval k čim večjemu varovanju narave.
Slavnostna gostja gospa Trine Skymoen, veleposlanica Kraljevine Norveške na Madžarskem za Slovenijo, se je v svojem govoru osredotočila na norveško delo za doseganje ciljev Pariškega sporazuma, nadalje je poudarila pomen delovanja lokalnih skupnosti na področju zaščite narave in izpostavila projekt Zagon kot primer dobre prakse na tem področju.
Na konferenci sta sodelovala tudi dr. Nika Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije in Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije Sora. O podnebnih spremembah o podnebnih spremembah v luči Nature 2000, o ogroženosti naravovarstvenih ciljev in viziji razvoja spregovorili mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, Miha Simončič, vodja Urada za prostor Občine Grosuplje ter Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije.
Poleg projekta Zagon sta bila del diskusije tudi projekta JeloviZA in ReNature, ki sta prav tako financirana s strani Finančnega mehanizma EGP.
V sklepnem delu konference so sodelujoči izpostavili pomembnost ohranjanja naravnih mokrišč za ekosisteme. Ti bi morali biti upoštevani pri prostorskem načrtovanju in finančnih spodbudah. Strinjali so se, da je lahko pri tem v pomoč širša skupnost raznolikih deležnikov, saj različni pogledi vodijo do najboljših rešitev. Zaključili so z mislijo na učenje in predajo znanja ter zavedanja pomembnosti ekosistemov za vse sedanje in prihodnje generacije.
Projekt Zagon sestavlja nosilec projekta Občina Grosuplje, s partnerji Zavod za turizem in promocijo – Turizem Grosuplje, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije in University College for Green Development (NOR).
10. november 2023 – Po zagonu projektne spletne platforme so v sklopu projekta TERA, ki je financiran s strani Norveškega finančnega mehanizma, opravili še »Raziskavo o enakosti spolov na podeželju (TERA, 2022)«. V raziskavi so se osredotočili na možnosti izboljšanja usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ki so namenjene predvsem razbremenitvi žensk na podeželju.
Rezultati raziskave kažejo, da skoraj 40 % sodelujočih meni, da bi morali vrtci, šole, centri za socialno delo, zdravstveni domovi in domovi za starejše občane ter občanke svoje delovanje in storitve prilagoditi posebnim dinamikam življenja na podeželju.
Vrtci in šole bi morali, glede na mnenje sodelujočih prilagoditi svoje delovanje tako, da na primer uvedejo fleksibilen delovni čas, starševske obveznosti v šoli prilagodijo glede na razporeditev dela na podeželju, uvedba popoldanske izmene vrtčevskega varstva itd.
Centri za socialno delo lahko olajšajo življenje sodelujočih v raziskavi tako, da na primer ustanovijo dnevne cente na vasi, povečajo svoje storitve na domu, prilagodijo obravnavo potrebam oseb na podeželju in oblikujejo nove storitve itd.
Sodelujoči so tudi predlagali, da lahko zdravstveni domovi in domovi za starejše prilagodijo svoje delovanje tako, da na primer postavijo dnevne centre v vaseh, zgradijo domove za starejše na vaseh in prilagodijo svoje dejavnosti glede na potrebe podeželja, nudijo dežurstvo zdravnikov na vaseh.
Vsi predlogi, ki so bili izpostavljeni v raziskavi, bodo vključeni v nastajajočih Smernicah za politične odločevalce in odločevalke. Rezultate bodo predstavili tudi na Nacionalnem posvetu o enakosti spolov na podeželju, ki se bo v okviru projekta TERA odvil meseca marca prihodnje leto.
Projekt TERA izvaja nosilec projekta Razvojni center Murska Sobota s projektnimi partnerji Regionalna razvojna agencija Posavje, Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, Zveza slovenske podeželske mladine, Center za razvoj trajnostne družbe, z.o.o. in Inland Norway University of Applied Sciences z Norveške.
9. november 2023 – V sklopu projekta Salomon, ki je sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, Splošna bolnišnica Novo mesto skupaj s partnerji izdeluje trajnostni mobilnosti načrt. S strani projektnega partnerja Univerze NORD je bila izvedena raziskava o potovalnih navadah zaposlenih, pacientov in obiskovalcev, ki je razkrila ključne ugotovitve o potovalnih vzorcih.
Ključne ugotovitve opravljene raziskave kažejo, da le redki obiskovalci in zaposleni uporabljajo trajnostne načine prevoza. Predvsem ne uporabljajo javnega prevoza in kolesarjenja zaradi različnih dejavnikov, ki jih ovirajo, da bi dostopali do bolnišnice Novo mesto. To sta predvsem slabi prometni povezavi javnega prevoza in neurejeni kolesarski poti oziroma pešpoti.
Pri izbiri prevoznega sredstva so se izkazali kot pomembni tudi psihološki dejavniki. Čeprav imajo anketiranci pozitiven odnos do trajnostnih oblik mobilnosti, se še vedno raje poslužujejo okolju manj prijaznim mobilnim sredstvom. V raziskavi namreč ugotavljajo, da trajnostna mobilnost predstavlja za ljudi tveganja, povezana s časom, ki ga porabijo za uporabo trajnostne mobilnosti (zamude in pogostost javnega prevoza), varnostjo (kolesarjenje po neurejenih poteh) in zdravstvene težave, zaradi katerih predvsem pacienti ne morejo uporabljati pešpoti ali kolesa.
Anketiranci so poročali, da se v 65 % pripeljejo do bolnišnice z osebnim avtomobilom. Slednje nekoliko več uporabljajo zaposleni kot pacienti ali obiskovalci, ki kot alternativo osebnim avtomobilom, za svojo pot do bolnišnice uporabljajo javni potniški promet ali hojo. Tako nosilec projekta ugotavlja, da je v okolici bolnišnice nujno poiskati prilagojene rešitve za trajnostno mobilnost, ki bodo pripomogle k zmanjšanju ogljičnega odtisa in vzpostavile trajnostno, zdravo, vključujoče in dostopno okolje.
V sklopu projekta Salomon so že pripravili rešitve za povečanje trajnostne mobilnosti. Spomladi 2023 so v okolici bolnišnice vzpostavili kolesarsko postajo za izposojo koles GoNM, ki spodbuja kolesarjenje kot trajnosten način prevoza. Prav tako so na parkirišču za zaposlene postavili 6 polnilnic za električna vozila, ki so na voljo zaposlenim, ki uporabljajo električna vozila.
Sledila bo faza izdelave Mobilnostnega načrta za Splošno bolnišnico Novo Mesto, ki bo namenjen spodbudi uporabe trajnostne mobilnosti. Z njim tudi želijo spremeniti potovalne navade vseh uporabnikov in zaposlenih v bolnišnici.
V projektu Salomon, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, sodelujejo Razvojni center Novo mesto kot nosilec projekta in projektna partnerja Splošna bolnišnica Novo mesto ter Univerza NORD z Norveške.
