Arhivi: Novice

Ljubljana, 9. oktober 2018 – Z oktobrom se je zaključil skupen projekt Evropske komisije in Sveta Evrope »Barnahus/Hiša za otroke«, sklenjen na zaključnem dogodku 9. oktobra 2018.

Cilj projekta je vzpostavitev Hiše za otroke v Sloveniji, ki je namenjena izpeljavi otroku prijaznega in učinkovitega sodnega postopka, ko gre za obravnavo kaznivih dejanj spolnih zlorab pri otrocih. Kot najustreznejši model izvajanja določb Lanzarotske konvencije (Konvencija o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo) v praksi je bil označen islandski model hiše za otroke – Barnahus. Prva hiša za otroke je začela delovati leta 1998 na Islandiji. Osnovni namen modela Barnahus je, da se otrok izogne ponavljajočim razgovorom s predstavniki različnih služb na različnih lokacijah, tako da se zagotovi sodelovanje med ustreznimi sodnimi, socialnimi in zdravstvenimi akterji na otrokom prijazni lokaciji.

V okviru projekta Hiša za otroke so bile izdelane Nacionalne smernice za delovanje za Hišo za otroke/Barnahus v Sloveniji in Načrt ustanovitve, delovanja in vrednotenja Hiše za otroke v Sloveniji, temeljna dokumenta za vzpostavitev tovrstne institucije v praksi.

Projekt, ki se je izvajal od februarja do oktobra 2018, sta sofinancirala Služba za strukturne reforme Evropske Komisije in Svet Evrope, izveden pa je bil v tesnem sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje Republike Slovenije.

Na zaključnem dogodku je potekalo strokovno srečanje, na katerem so poleg predstavnikov Sveta Evrope in Evropske Komisije sodelovali tudi g. Bragi Gudbrandsson iz Islandije, utemeljitelj koncepta Barnahus, ga. Olivia Lind Haldorsson, avtorica standardov kvalitete za hiše za otroke in člani medresorske delovne skupine za izvedbo projekta Hiša za otroke. Srečanja sta se udeležili tudi predstavnici Nacionalne kontaktne točke in Nosilca programa Krepitev človeških virov. V okviru tega programa je vzpostavitev hiše za otroke predlagan kot vnaprej opredeljen projekt.

Dogodek se je zaključil s slovesnim podpisom Zaveze o podpori in sodelovanju pri implementaciji Hiše za otroke v Slovenije. Predstavniki Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za notranje zadeve, Vrhovnega sodišča, Generalne policijske uprave in Generalnega državnega tožilstva so se zavezali, da bodo podpirali »vzpostavitev, razvoj, implementacijo in delovanje Hiše za otroke v skladu z Nacionalnimi smernicami za Hišo za otroke/Barnahus in Priročnikom za ustanovitev, delovanje in ocenjevanje Hiše za otroke v Sloveniji, ki bo postopno dosegla Evropske Barnahus standarde kvalitete. Vzpostavljen bo multidisciplinarni skupinski pristop v ocenjevanju, preiskovanju, pregonu ter napotitvah na medicinsko in psihološko zdravstveno oskrbo otrok, ki so lahko bili zlorabljeni.«

Innovation Norway, upravljavec programa Socialni dialog – Dostojno delo, vabi predstavnike organizacij, ki delujejo na področju socialnega dialoga in dostojnega dela v Sloveniji in na Norveškem, da se udeležijo otvoritvenega dogodka programa in mreženja z namenom oblikovanja partnerskih projektov.

Dogodek bo potekal 17. oktobra 2018, v Hotelu Union v Ljubljani in bo potekal v angleškem jeziku.

Cilj programa je okrepljeno tristransko sodelovanje med organizacijami delodajalcev, sindikati in javnimi organi ter spodbujanje dostojnega dela. Program bo podpiral socialni dialog in prispeval k usposobljenosti Slovenije za reševanje izzivov, ki so posledica brezposelnosti in za oblikovanje ciljev dostojnega dela.

Dogodek bosta otvorila predstavnika Slovenije in države donatorice, upravljavec sklada pa bo predstavil program in javni razpis. K izmenjavi izkušenj bodo povabljeni predstavniki projektov ali projektnih partnerjev iz preteklega programskega obdobja.

Namen dogodka je tudi prispevati k utrditvi bilateralnega sodelovanja med relevantnimi akterji iz Slovenije in Norveške. Udeležencem se bo tudi svetovalo o vključevanju norveških deležnikov pri oblikovanju projektnega partnerstva s področja socialnega dialoga in dostojnega dela.

V javnem razpisu programa Socialni dialog – dostojno delo so na voljo sredstva za projekte, s katerimi bi se doseglo naslednje tri rezultate:

• Izboljšan socialni dialog in sodelovanje;
• Okrepljeno izvajanje agende za dostojno delo (pravični in dostojni delovni pogoji);
• Olajšan dostop do zaposlitve (ta rezultat je namenjen samo projektom iz Češke, Estonije, Madžarske, Poljske, Romunije in Slovaške).

Upravičeni prijavitelji na javni razpis so:

• Socialni partnerji (organizacije delodajalcev in sindikati);
• Javni organi in institucije, ki skladno z zakonodajo izvajajo naloge povezane z dostojnim delom ali tristranskim sodelovanjem;
• Organizacije javnih organov, ki v okviru svojega mandata spodbujajo dostojno delo in tristranski dialog.

Prijavitelji morajo biti ustanovljeni kot pravni subjekti v Sloveniji ali na Norveškem. Pravni subjekti s sedežem na Norveškem so upravičeni prijavitelji le v partnerstvu z vsaj enim pravnim subjektom ustanovljenim v Sloveniji.

Upravičeni projektni partnerji v okviru razpisa so:

• Socialni partnerji (organizacije delodajalcev in sindikati);
• Javni organi in institucije, ki skladno z zakonodajo izvajajo naloge povezane z dostojnim delom ali tristranskim sodelovanjem;
• Organizacije javnih organov, ki v okviru svojega mandata spodbujajo dostojno delo in tristranski dialog;
• Poslovna združenja in organizacije, ki zastopajo člane o zadevah pomembnih za agendo dostojnega dela;
• Podjetja, ki sodelujejo pri izvajanju agende za dostojno delo in/ali socialnega dialoga preko svojega članstva v sektorskih ali medsektorskih organizacijah delodajalcev;
• Nevladne organizacije (NVO), opredeljene kot neprofitne prostovoljne organizacije, ustanovljene kot pravni subjekt, ki ima nekomercialen namen in je neodvisna od lokalne, regionalne in državne oblasti, javnih subjektov, političnih strank in gospodarskih organizacij, ki so vključene v izvajanje agende za dostojno delo. Verske ustanove in politične organizacije se ne štejejo za NVO;
• Izobraževalne in raziskovalne ustanove, ki lahko zagotovijo usposabljanje o vprašanjih socialnega dialoga in/ali dostojnega dela.

Projektni partnerji morajo biti ustanovljeni kot pravni subjekti v Sloveniji ali na Norveškem.

REGISTRACIJA
Registrirate se tako, da pošljete e-pošto s spodnjimi informacijami v angleščini na: decentwork@innovationnorway.no Rok za prijavo je 15. oktober 2018

• Organisation: …
• Type of organisation: (e.g. employers’ organisation, trade union, etc.)
• Name: Mr. / Ms. …
• Title/function: …
• E-mail: …
• Direct telephone: …

Otvoritveni dogodek in mreženje sta namenjena subjektom, ki želijo več informacij o programu in iščejo projektne partnerje. Za organizacije, ki so že identificirale subjekte, s katerimi želijo sodelovati, je priporočljivo, da komunicirajo neposredno, se srečujejo in oblikujejo projektno idejo.

Razpis za povrnitev potnih stroškov je na voljo upravičenim subjektov iz držav upravičenk in Norveške v času oblikovanja prijave. Za več informacij poglejte tukaj in prijavni obrazec.

Vsa vprašanja v povezavi z dogodkom in s programom Socialni dialog – dostojno delo naslovite na uradni e-poštni naslov programa: decentwork@innovationnorway.no

 

Od 4–6. septembra 2018 je v Lihtenštajnu potekalo drugo srečanje vezano na področje Izobraževanja, ki so se ga je udeležili predstavniki 11 držav prejemnic, predstavniki donatorjev – programski partnerji iz Norveške in Lihtenštajna ter predstavnice Urada za finančne mehanizme in ministrstva za zunanje zadeve Norveške ter Lihtenštajna. Udeleženci so se seznanili s fazami izvajanja procesa programiranja oziroma implementacije programa v posamezni državi, prejeli so napotke in priporočila za nadaljnje korake pri izvajanju programov. Predstavljen je bil tudi sistem vajeništva v državah donatoricah.

Udeležba na srečanju je bila pomembna tudi iz vidika izmenjave izkušenj in dobrih praks z nosilci programov iz drugih držav in partnerji iz držav donatoric, kakor tudi utrditve bilateralnih stikov.

V Sloveniji se bo s področja izobraževanja izvajal program Krepitev človeških virov s ciljem izboljšanja človeškega kapitala in baze znanja. Kot programski partner iz države donatorice pri izvajanju programa sodeluje Norveški center za mednarodno sodelovanje v izobraževanju (Norwegian Centre for International Cooperation in Education) in Nacionalna agencija za mednarodne zadeve v izobraževanju (National Agency for International Education Affairs) iz Lihtenštajna.

Innovation Norway, ki v imenu Urada za finančne mehanizme upravlja program Socialni dialog – dostojno delo, je pred kratkim objavil Razpis za povrnitev potnih stroškov pri iskanju projektnih partnerjev. Cilj Razpisa za povrnitev potnih stroškov je olajšati vzpostavitev bilateralnih partnerstev med upravičenimi subjekti v državah upravičenkah in Norveški z namenom priprave skupnih projektnih vlog za financiranje v okviru programa Socialni dialog – dostojno delo.

Za financiranje lahko zaprosijo subjekti iz držav upravičenk in Norveške. Več informacij o pogojih in prijavi je v Razpisu za povrnitev potnih stroškov, ki je dostopen na spletni strani Innovation Norway.

Korak 1 – Prijava: Spletni obrazec za prijavo je na tej povezavi. Pred potovanjem je potrebna pisna odobritev upravljavca sklada Innovation Norway! Vloge za povrnitev potnih stroškov se lahko vlaga do porabe razpoložljivih sredstev.

Korak 2 – Izplačilo sredstev in poročanje: podpora sledi načelu povračila stroškov. Izdatke krije vlagatelj iz lastnih sredstev, zahtevek za povračilo se mora vložiti Innovation Norway po potovanju. Zahtevek za povračilo lahko najdete tukaj.

Vsa vprašanja v zvezi z dotičnim razpisom in s programom Socialni dialog – dostojno delo je potrebno nasloviti na uradni e-poštni naslov programa: decentwork@innovationnorway.no

O programu Socialni dialog – dostojno delo

Cilj programa Socialni dialog – dostojno delo je okrepljeno tristransko sodelovanje med organizacijami delodajalcev, sindikati in javnimi organi ter spodbujanje dostojnega dela. Program bo podprl socialni dialog in prispeval k temu, da bodo države upravičenke bolj usposobljene za reševanje izzivov ob morebitni brezposelnosti ter da se vzpostavijo primerne delovne prakse in izboljša uveljavljanje zakonodaje in politik o dostojnem delu in socialnem dialogu. Program bo poskušal spodbuditi in razviti dolgoročno sodelovanje med Norveško in državami upravičenkami. V imenu Urada za finančne mehanizme program Socialno dialog – dostojno delo upravlja Innovation Norway.

Innovation Norway trenutno pripravlja razpis za predloge projektov, katerega bo objavil v vsaki državi upravičenki.

Program je strukturiran glede na naslednje rezultate:

1. Izboljšani socialni dialog in sodelovanje – poudarek je na krepitvi zmogljivosti socialnih partnerjev za sodelovanje v tristranskem in dvostranskem socialnem dialogu s prenosom najboljših praks in usposabljanja. Projekti za krepitev zmogljivosti lahko segajo od zelo neposrednih ukrepov, npr. vzpostavijo strukture za socialni dialog in podpirajo sklenitev kolektivnih pogodb, do bolj posrednih ukrepov, kot je ustvarjanje okolju prijaznega socialnega dialoga, npr. za razpravo o neprijavljenem delu in socialnem dampingu. Projekti se lahko osredotočajo tudi na povečanje zmogljivosti socialnih partnerjev na nacionalni ravni za sodelovanje v socialnem dialogu na ravni EU in seznanjanje akterjev z zakonodajo EU in vpliv, ki ga ima na njihovo delo.
2. Okrepljeno izvajanje agende za dostojno delo (pravični in dostojni delovni pogoji) – poudarek je na financiranju projektov na nacionalni in sektorski ravni s ciljem uporabe dvostranskega in tristranskega dialoga pri izvajanju agende za dostojno delo in ozaveščanja o koristi dostojnega dela, npr. ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, enakost spolov in nediskriminacija, odnos do zdravja in varnosti, poznavanje pravic in obveznosti ter boj proti neprijavljenemu delu in socialnemu dampingu (prekrški, povezani z delom). Program bo podpiral dejavnosti ozaveščanja in usposabljanja o temah dostojnega dela, ki naslavljajo npr. osebje socialnega partnerja, služb za zdravje in varnost pri delu ter inšpektorje za delo. Poleg tega bo podprto sodelovanje med javnimi organi v državah upravičenkah in na Norveškem, zlasti med organi za nadzor dela.
3. Olajšani dostop do zaposlitve – cilj je izboljšati sodelovanje med socialnimi partnerji in javnimi oblastmi glede izzivov na trgu dela s podpiranjem dejavnosti, ki olajšujejo dostop do zaposlitve, tudi za mlade in ranljive skupine, kot so ženske, starejši in invalidi. Te dejavnosti so lahko v obliki aktivnih ukrepov politike trga dela, vseživljenjskega učenja in dejavnosti, povezanih z izzivi trga dela (delitev izkušenj in ozaveščanje). To področje je omejeno na naslednje države, ki so izrazile potrebe in izzive v zvezi z dostopom do zaposlitve: Češko, Estonijo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Slovaško.

Vsa vprašanja v zvezi s programom Socialni dialog – dostojno delo je potrebno nasloviti na uradni e-poštni naslov programa: decentwork@innovationnorway.no

Ljubljana, 4. in 5. julij 2018 – Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je v okviru priprave progama »Krepitev človeških virov« ter programa »Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje« izvedla posvetovanja s ključnimi deležniki.

Pred pričetkom izvajanja programov v okviru Norveškega finančnega mehanizma in  Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) mora SVRK v vlogi nosilca programov pripraviti zasnovi obeh programov (t.i. Concept Note), na podlagi katerih bosta sklenjena Sporazuma o programu. V sodelovanju z ministrstvi in regionalnimi razvojnimi agencijami je SVRK do sedaj že izvedla analizo trenutne situacije in potreb ter identificirala potencialne izzive v povezavi z glavnim ciljem vsakega programa.

Eden od nadaljnjih korakov priprave zasnove vsakega programa je tudi posvetovanje s ključnimi deležniki, ki ga je SVRK organizirala 4. in 5. julija 2018 v Ljubljani. Namen posvetovanj je bila predstavitev procesa programiranja, izzivov in predlaganih strategij. Udeležencem je bila zadana naloga, da identificirajo glavne probleme in možne rešitve posameznega programa.

Poleg predstavnikov Nosilca programa, programskih partnerjev iz držav donatoric (Norveški center za mednarodno sodelovanje v izobraževanju in Norveška agencija za okolje), Urada za finančne mehanizme, Nacionalne kontaktne točke, Veleposlaništva Norveške iz Budimpešte in Evropskega Wergeland Centra  je na posameznem posvetovanju sodelovalo še okoli 40 predstavnikov raznovrstnega nabora ključnih institucij iz javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe s področja izobraževanja (4. julij) in okolja (5. julij).

Udeleženci so na posvetovanju za program »Krepitev človeških virov« razpravljali o izzivih in rešitvah izboljšanja kompetenc učiteljev in drugih strokovnjakov vpetih v formalno oziroma neformalno izobraževanje, usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, vstopa mladih na trg dela, prekarnih delavcev ter medresorskega in medsektorskega sodelovanja. Na posvetovanju za program »Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje« so sodelujoči rešitve iskali na področju obnavljanja ekosistemov in uporabe ekosistemskih storitev, krožnega gospodarstva, obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti.

Zaključki posvetovanj predstavljajo pomemben prispevek za pripravo zasnov obeh programov, ki ju bo Nosilec programa skupaj s programskimi partnerji iz držav donatoric in Uradom za finančne mehanizme pripravil in uskladil ter predložil predstavnikom donatorskih držav v potrditev. Zasnovi programa bosta služili kot temeljna dokumenta za podpis Sporazumov o programu, ki bosta določila način izvajanja posameznega programa in osnovo za pripravo javnega razpisa.

Fotogalerija

Urad za finančne mehanizme danes predstavlja prvo digitalno poročilo »Bridging Europe«.

Programi in projekti, ki jih preko Norveškega in EGP finančnega mehanizma podpirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška, imajo pomemben vpliv na milijone ljudi. Vedno bo izziv prikazati raznovrstne dosežke, še težje pa če ne bi v celoti izkoristili možnosti, ki jih ponuja digitalno poročilo. Poleg tega je pomembno tudi, da se zgodbe o uspehu deli na okolju prijazen način, kar je v skladu s prizadevanji za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo.

Za dejstvi in številkami so ljudje

Preko finančnih mehanizmov so Islandija, Lihtenštajn in Norveška namenile 1,8 milijarde EUR približno 150 programom, ki so se izvajali v 16 državah. Kot pravijo na Uradu za finančne mehanizme je predstavljanje rezultatov in dosežkov programov vedno v zadovoljstvo. Še toliko bolj, ko se lahko uporabi videoposnetke, dinamične razpredelnice, povezave in vsebino, ki jo je mogoče deliti, da bi prikazali glavne cilje mehanizmov in sicer zmanjševanje socialnih in gospodarskih razlik v Evropi ter krepitev bilateralnih odnosov med državami donatoricami in državami upravičenkami.

To leto je poudarek na pripovedovanju zgodb in jasni predstavitvi ljudi, ki so za vsemi dejstvi in številkami. Bralci bodo spoznali nosilce sprememb: od zgornjega videa v katerem trije ministri iz držav donatoric predstavljajo letno poročilo do projektnih zgodb v poglavju »Naši rezultati in dosežki«.

Letošnji rezultati

Finančni mehanizem EGP je bil v preteklih letih eden od glavnih virov podpore civilni družbi v državah upravičenkah, pri spodbujanju demokratičnih vrednot in človekovih pravic je bilo sofinanciranih več kot 1000 organizacij civilne družbe. V poglavju Civilna družba zaposleni v K-monitorju pripovedujejo kako se proti korupciji borijo z novo tehnologijo.

Zelo težko se je izogniti podnebnim sprememba, ki nas obdajajo. Norveški in EGP finančni mehanizem sta prispevala k skoraj 40 strategijam prilagajanja podnebnim spremembam, ki so se razvijale na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. V poglavju Energija in podnebne spremembe lahko kliknete na zemljevid na katerem lahko vidite ogromen vpliv podnebnih sprememb na Evropo in izveste več o tem, kaj se je naredilo za njihovo ublažitev.

V poglavju Pravosodje in notranje zadeve si lahko preberete o Eliški, češki zapornici, ki si poskuša urediti življenje. Ženski zapor, v katerem je bila zaprta, je dobil podporo Norveškega finančnega mehanizma in bil tako del programov s ciljem varovanja človekovih pravic, krepitve zmogljivosti institucij, povečanja strokovnosti strokovnjakov ter spodbujanja sodelovanja in vzajemnega učenja.

To je le nekaj primerov iz letnega poročila.

Vabljeni, da si letno poročilo preberete in ogledate tukaj.

 

Letno poročilo (povzetek)

Letno poročilo (Slovenija)

 

Urad za finančne mehanizme iz Bruslja v vlogi sekretariata Norveškega in EGP finančnega mehanizma išče upravljavca sklada (Fund Operator), ki bo v Sloveniji za obdobje 2014–2021 oblikoval in izvajal program za civilno družbo.

Norveški in EGP finančni mehanizem

Norveški in EGP finančni mehanizem 2014–2021 predstavljata nepovratna sredstva Islandije, Lihtenštajna in Norveške namenjena zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik ter krepitvi sodelovanja s 15 državami članicami EU v severni, srednji in južni Evropi. Za obdobje 2014–2021 so države donatorice namenile 2,8 milijona EUR.

Program in cilji

V Sloveniji je skladu za civilno družbo dodeljenih 3 milijone EUR. Glej: Memorandum o soglasju

Cilj Sklada za civilno družbo je krepitev civilne družbe in aktivnega državljanstva ter opolnomočenje ranljivih skupin. Cilj sklada v Sloveniji je tudi razviti dolgoročno trajnost in krepiti zmogljivost organizacij civilne družbe in celotnega sektorja civilne družbe, da bi okrepili svojo vlogo pri prispevanju k politiki in sistemskim spremembam, spodbujali demokratično participacijo, aktivno državljanstvo in človekove pravice. Več informacij o ciljih, načelih, tematskih področjih in oblikovanju programa je v specifikaciji povabila (Terms of Reference – ToR).

Predložitev ponudb

Upravljavec sklada bo odgovoren za oblikovanje in izvajanje Sklada za civilno družbo v Sloveniji.

Specifikacija povabila, obrazec za ponudbo in priloge so dostopne na spletni strani Urada za finančne mehanizme.

Rok za predložitev ponudb je 17. avgust 2018, do 12h.

Webinar

Za potencialne prijavitelje bo 14. junija 2018, ob 14:30, organiziran spletni informativni webinar. Po predstavitvi s strani Urada za finančne mehanizme bo možnost postaviti tudi vprašanja. Vsi zainteresirani za sodelovanje na webinarju, se prijavite s sporočilo na acfund@efta.int z vašim imenom in imenom vaše institucije do 12. junija.

Na webinarju bodo podane le informacije na temo specifikacije povabila (ToR) za vlogo upravljavca sklada. Informacije o financiranju projektov bodo na voljo šele po sklenitvi pogodbe z upravljavcem.

Najbolj pogosta vprašanja

Na voljo so tudi najbolj pogosta vprašanja (Frequently Asked Questions), dostopna tukaj, kjer so celoviti odgovori na vprašanja, na katere je Urad za finančne mehanizme že odgovoril. V kolikor imate še kakšna vprašanja, jih neposredno naslovite na acfund@efta.int, pri čemer že v zadevi sporočila navedite državo in naziv institucije (glej 6.4. točko specifikacije – ToR za nadaljnje informacije glede vprašanj in odgovorov).

Na 23. srečanju gospodarstvenikov Primorske, v organizaciji Severnoprimorske gospodarske zbornice, so 24. maja 2018 v Ajdovščini podelili priznanja najboljšim letošnjim inovatorjem v regiji. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva. Na razpis so na severnoprimorski gospodarski zbornici prejeli 13 prijav inovacij, pri katerih je sodelovalo 55 inovatorjev in inovatork. Podeljeni sta bili dve bronasti priznanji, štiri srebrna in sedem zlatih priznanj.

Zlato priznanje si je zaslužil tudi Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija z ekipo strokovnih sodelavcev za inovacijo Od rude do kapljic živega srebra v Topilnici Hg. Gre za izobraževalno in interaktivno razstavo o razvoju žgalništva ter o živem srebru, ki je svoje prostore dobila v obnovljenem kulturnem spomeniku klasirnice rudnika živega srebra Idrija (ki je del Unescove dediščine v Idriji) in novozgrajenem centru za obiskovalce.

V treh vsebinskih sklopih najprej predstavlja razvoj žgalništva s pomembnimi inovacijami idrijskih žgalničarjev in strokovnjakov. Drugi del razstave je namenjen lastnostim živega srebra ter njegovi uporabi nekoč in danes. Na koncu pa dvigalo obiskovalce popelje na najvišji nivo ohranjene klasirnice (končna postaja žičnice), kjer podoživijo celoten postopek pridobivanja živega srebra iz rude. Razstava Od rude do kapljic živega srebra je del projekta Idrija topilnica, ki se je sofinanciral v okviru Programa Finančnega mehanizma EGP 2009–2014, svoja vrata pa ima odprta od 1. februarja 2017.

Projekt Idrija topilnica

Projekt Idrija topilnica, ki se je izvajal od januarja 2015 do januarja 2017, je obsegal obnovo in zaščito objekta Klasirnica, novogradnjo  in opremo sprejemnega in razstavnega centra za obiskovalce, restavriranje rudniških strojev in naprav v Klasirnici, ureditev okolice ter izvedbo vsebinskega dela projekta – prezentacija dediščine topilnice in postavitev razstavnih prostorov, priprava turističnih in izobraževalnih vsebin, turističnih paketov in programov, organizacija različnih dogodkov, izdelava promocijskega gradiva, ogled dobre prakse v tujini, vključevanje javnosti, informiranje in promocija.

Rudnik živega srebra Idrija – predstavitveni film

Skoraj 14 milijonov mladih v Evropi je brezposelnih, se ne izobražuje ali usposablja. Sklad Norveškega in EGP finančnega mehanizma za zaposlovanje mladih podpira najbolj ranljive in težko dosegljive ter si prizadeva pomagati tem mladim na trgu dela.

Islandija, Lihtenštajn in Norveška so leta 2017 vzpostavile Sklad za zaposlovanje mladih vreden 60 milijonov EUR, da bi spodbudili trajnostno in kakovostno zaposlovanje mladih v Evropi.

Od več kot 300 projektnih idej je bilo za financiranje izbranih 27 projektov s partnerji iz 25 držav v Evropi.

S projekti se bo skušalo:

• 25.000 mladim olajšati iskanje zaposlitve;
• ustvariti 3.500 delovnih mest v nevladnih organizacijah, socialnih podjetjih in na običajnem trgu dela;
• pomagati 1.800 mladim ustanoviti lastno podjetje.

Infografika

Vključevanje ranljive mladine

Ocene EU sheme jamstva za mlade kažejo, da imajo težave pri vključevanju določenih ciljnih skupin.  Med njimi so dolgotrajno brezposelni, 25 do 29-letniki, etnične manjšine in invalidi.  Sklad za zaposlovanje mladih se osredotoča na vrzeli v evropskem financiranju zaposlovanja mladih.  Izbrani projekti so usmerjeni predvsem v prikrajšane in težko dosegljive mlade stare med 25 in 29 let, ki so dolgotrajno brezposelni, revni, nizko kvalificirani, iz nerazvitih regij ali socialno izključeni.

Ranljiva mladina pogosto ne spada v sisteme formalnega izobraževanja in usposabljanja, pa tudi na običajen trg dela, zato obstaja velika potreba po inovativnih rešitvah, prenosu dobrih praks in študij vplivov o učinkovitih in neučinkovitih ukrepih.  V 27 projektih se bo razvijalo, preizkusilo ali sprejelo 90 novih pristopov, metod in praks, s poudarkom na inovativni naravi sklada.

Projekt, ki ga vodi Fundacija Autonomia na Madžarskem, bo s karierno orientacijo, osnovnim usposabljanjem, poklicnim usposabljanjem in mentorstvom podpiral enak dostop do trga izobraževanja in trga dela za prikrajšane mlade, vključno z Romi, osipniki in mladimi materami.

“To je zelo zanimiv projekt za nas.  Podoben projekt izvajamo na Madžarskem, vendar pa je novost tega projekta delitev izkušenj z več državami z zelo različnimi konteksti, “je dejala Agnes Kelemen iz Fundacije Autonomia.  Predstavlja vodilnega partnerja v konzorciju s štirimi drugimi partnerji iz Španije, Romunije in Bolgarije.

Socialna podjetja in podjetništvo

Projekti bodo mladim pomagali razvijati spretnosti in jih pripraviti na trg dela.  To vključuje razvoj mehkih veščin, kot so prilagodljivost, usposabljanje za osnovne veščine, kot so IKT, poklicno usposabljanje, učenje na delu, mentorstvo in treniranje.

Čeprav se nekateri projekti osredotočajo na pripravo mladih za formalno izobraževanje in usposabljanje, vajeništvo in prehod na običajen trg dela, jih veliko skuša razviti rešitve, ki dopolnjujejo običajne poti.  Z ustvarjanjem vozlišč, centrov ali platform s ponudbami usposabljanja, ki so posebej pomembne za ciljne skupine in ki uporabljajo nevladne organizacije in socialna podjetja kot prostor za učenje na delovnem mestu, ti projekti priznavajo pomanjkljivosti formalnih sistemov, vendar pa spoštujejo in uporabljajo socialno angažiranost, interese in ustvarjalnost mladih.  Kot rezultat financiranja se bo 14.300 mladih vključilo v izobraževanje in usposabljanje, 1.750 pa v vajeništvo ali programe mobilnosti.

Več projektov spodbuja podjetništvo in ustvarjanje delovnih mest ter povezuje podjetniško usposabljanje z drugimi oblikami razvijanja spretnosti, mrežnim povezovanjem in vključevanjem zainteresiranih strani, mentorstvom in treniranjem.

Združevanje prizadevanj za iskanje novih načinov za reševanje brezposelnosti mladih

Projekti vključujejo partnerje iz vseh 15 držav upravičenk do sredstev Norveškega in EGP finančnega mehanizma kot tudi iz Irske, Italije in Španije – vse države z visoko stopnjo brezposelnosti mladih.  Projekti vključujejo tudi strokovnjake iz držav donatoric Islandije in Norveške ter dve mednarodni organizaciji in druge države članice EU (ki niso upravičenke do sredstev Norveškega in EGP finančnega mehanizma).

Za razliko od rednih programov Norveškega in EGP finančnega mehanizma, je Sklad za zaposlovanje mladih usmerjen transnacionalno. Glavna zamisel sklada je pomagati organizacijam po vsej Evropi, da združijo svoja prizadevanja za iskanje novih načinov reševanja brezposelnosti mladih.

Več o Skladu za zaposlovanje mladih na spletni strani sklada.