28. april 2023 – V nasprotju z drzno izjavo skupine Pink Floyd je vrednost izobraževanja v našem hitrem in nenehno nadgrajujočem se digitalnem svetu pomembnejša kot kdajkoli prej. Ta privlačni mit razblinjamo z vnaprej opredeljenim projektom KIPSI, podprtim s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, ki oblikuje prihodnost poklicnega usposabljanja in prinaša prednosti kombiniranega učenja daleč prek sten učilnic.
Projekt KIPSI (ang. BlendVET), skupna pobuda podprta s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, si prizadeva za revolucijo v poklicnem in strokovnem izobraževanju z uporabo metodologij kombiniranega učenja. Projekt združuje partnerje iz vse Evrope, vključno z izobraževalnimi ustanovami in organizacijami na Norveškem, Islandiji in v Sloveniji, ki se osredotočajo na spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju.
Kombinirano učenje je izobraževalni pristop, ki združuje tradicionalne metode neposrednega poučevanja z digitalnimi tehnologijami, kot so spletne učne platforme, virtualne učilnice in e-učno gradivo. “Kombinirano učenje, znano tudi kot hibridno učenje, je pristop k izobraževanju, ki združuje spletno izobraževalno gradivo in priložnosti za interakcijo na spletu s tradicionalnimi metodami poučevanja na kraju samem,” pravi Jonny Kurt Pettersen z Višje strokovne šole Viken na Norveškem, ki je ena od številnih partnerjev v tem projektu.
Projekt KIPSI spodbuja uporabo kombiniranih učnih pristopov v slovenskem sistemu poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bi izboljšali njegovo kakovost in učinkovitost ter ga naredili dostopnejšega za širši krog učencev.
“Ta projekt odpira nove priložnosti za slovenske šole. Vključuje predvsem navdušence, ki v razredu radi eksperimentirajo z digitalno tehnologijo. Toda tu ne gre za tehnologijo, temveč za kakovost izobraževanja. Vsi si želimo izboljšati izobraževanje in življenje učencev, učiteljev, staršev in celotne družbe.” Mag. Janez Damjan, direktor Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (nosilec projekta KIPSI).
Projekt izvaja konzorcij partnerjev, med katerimi so Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Filozofska fakulteta UL, Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje, Šolski center Novo mesto, Šolski center Celje, Srednja tehniška šola Koper, norveški Østfold University College, Åssiden upper secondary school in Viken Higher Vocational College ter islandska University of Akureyri in Akureyri comprehensive college.
Projekt financira Finančni mehanizem EGP, ki je za njegovo izvajanje namenil 1,6 milijona evrov.
“Projekt je zanimiv in ima več ciljev. Eden najpomembnejših je okrepiti kompetence učiteljev pri uporabi tehnologije in digitalne didaktike pri pouku.” Ana Laura Sieder, mednarodna koordinatorka na Åssiden upper secondary school.
“Pri tem projektu želim sodelovati zato, ker sem navdušena nad spletno pedagogiko in poučevanjem prek spleta ter vidim edinstveno priložnost, da to uporabim v svojem poklicu.” Jenny Ellingsen-Suri, učiteljica poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki sodeluje v projektu KIPSI.
Projekt KIPSI je trdno zavezan izboljšanju kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zato lahko pomembno vpliva na prihodnost poklicnega in strokovnega izobraževanja po vsej Evropi ter učencem zagotovi bistvene spretnosti in kompetence, potrebne za uspeh na hitro razvijajočem se trgu dela. Pričakuje se, da bo projekt pozitivno vplival tudi na širše gospodarstvo, saj podpira razvoj usposobljene in kompetentne delovne sile, ki bo bolje opremljena za izpolnjevanje potreb trga dela.
Projekt KIPSI je navdihujoča pobuda, ki pomaga spodbujati inovacije in odličnost v poklicnem in strokovnem izobraževanju v Sloveniji, saj združuje partnerje iz Islandije, Norveške in Slovenije, ki si prizadevajo za prihodnost.
Več o projektu KIPSI najdete tukaj, o izobraževalnem programu Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma v Sloveniji pa tukaj. Več o izobraževalnih programih Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma si preberite tukaj.
21. april 2023 – Kot reševanje prometne obremenjenosti okolice Splošne bolnišnice Novo mesto, so v okviru projekta SALOMON, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, vzpostavili kolesarnico sistema izposoje koles GoNM in polnilnice za električna vozila.
Okolje Splošne bolnišnice Novo mesto je prometno izjemno obremenjeno, primanjkuje parkirnih mest, povečana sta hrup in onesnaženost zraka. V SB Novo mesto se letno zdravi prek 20.000 bolnikov, opravi okoli 170.000 pregledov v specialističnih ambulantah, na urgenco pa se pripelje več kot 65.000 oseb. Večina ljudi – tudi 1.200 zaposlenih – za pot v bolnišnico uporablja osebno vozilo.
V okviru projekta SALOMON, ki ga soustvarjajo Splošna bolnišnica Novo mesto, Razvojni center Novo mesto in norveška Univerza Nord, skušajo povečati ozaveščenost o bolj trajnostni mobilnosti in spremeniti potovalne navade, da bi zaposleni in drugi udeleženci uporabljali bolj trajnostna prevozna sredstva, kot so javni potniški promet, souporaba osebnih vozil, hoja in kolesarjenje. Za Splošno bolnišnico Novo mesto bodo izdelali tudi mobilnostni načrt.
Korak bližje k zadanim ciljem projekta predstavlja postavitev kolesarnice sistema izposoje koles GoNM in polnilnic za električna vozila. V torek, 18. aprila, so v sklopu projekta gostili partnerje iz Kraljevine Norveške ter slavnostno predali v uporabo ta dva pilotna ukrepa projekta.
20. april 2023 – Na strokovnem posvetu »Mladi in duševno zdravje – tek na dolge proge«, ki je v okviru projekta TRIALOG potekal v ponedeljek, 17. aprila 2023, je bila uradno predstavljena spletna platforma TRIALOG, namenjena informiranju mladih o duševnem zdravju in nasilju ter njihovemu opolnomočenju in družbeni aktivaciji.
Spletna platforma TRIALOG
Novonastala spletna platforma TRIALOG je bila oblikovana z namenom ozaveščanja mladih o duševnem zdravju in medvrstniškem ter intimno-partnerskem nasilju med mladimi ter za njihovo opolnomočenje na področju hitrejšega prepoznavanja različnih vrst stisk (pri njih samih ali pri vrstnikih oz. vrstnicah) ter informiranega ukrepanja. Na platformi se med drugim nahajajo naslednje koristne vsebine za mlade:
medvrstniški pozitivni dialog – ideje mladih za samopomoč, zgodbe mladih z izkušnjo nasilja, ideje za aktivacijo v lokalnih okoljih;
opisi različnih tehnik sproščanja in napotki za spoprijemanje z duševnimi stiskami;
na inovativen in mladim prijazen način podane vsebine v obliki kviza o prepoznavi nasilja in mitov o duševnem zdravju.
Spletna platforma TRIALOG
Strokovni posvet »Mladi in duševno zdravje – tek na dolge proge«
Strokovni posvet, namenjen tako strokovni kot širši javnosti, je razgrnil izzive, priložnosti in morebitne rešitve ter primere dobrih praks s področij duševnega zdravja mladih in medvrstniškega nasilja – teme, katerih pomen med drugim pomembno osvetljujejo nedavni tragični dogodki medvrstniškega nasilja v Celju. Ti hkrati kažejo na neuspeh obstoječih preventivnih mehanizmov na teh področjih in nujo po naslavljanju izzivov, povezanih z duševnim zdravjem mladih in medvrstniškega nasilja med njimi na sistemski ravni.
Z namenom naslovitve problematičnih percepcij o pojavnosti in pomenu nasilja in duševnega zdravja med mladimi ter za potrebe celostne naslovitve dotičnega področja, je strokovni posvet gostil gostje dr. Ksenijo Domiter Protner, šolsko pedagoginjo na Prvi gimnaziji Maribor; Tino Pivec, magistrico psihologije in mlado raziskovalko na Pedagoškem inštitutu ter Laro Mavrič, predsednico dijaške skupnosti in dijakinjo Prve gimnazije Maribor, s katerimi je vodja projekta Tjaša Rupar razpravljala o izzivih, s katerimi se mladi srečujejo na področjih duševnega zdravja, o obstoječih podpornih strukturah in primerih dobrih praks ter sistemskih prazninah in možnostih za izboljšave.
Projekt Trialog
Projekt TRIALOG, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, je nastal kot odziv na izzive, s katerimi se v novodobnih okoliščinah soočajo mladi. Številne stiske, ki jih je epidemija Covid-19 bodisi razgrnila bodisi še poglobila, ostajajo del vsakdana marsikaterega mladega posameznika oz. posameznice tudi danes, ko so ukrepi za zajezitev širjenja epidemije že dejavnik preteklosti.
Med mladimi je tako mogoče opaziti splošno poslabšanje njihovega duševnega zdravja, ki mu botrujeta predvsem porast anksioznosti in depresije. Pomanjkanje stika s svetom je številne mlade zaznamovalo tudi z nižjo stopnjo samozavesti, zmanjšano samostojnostjo, čustvenim distanciranjem in socialno samoizolacijo, na počutje marsikaterega predstavnika oz. predstavnice mladih pa je dodatno negativno vplivala materialna prikrajšanost in poslabšanje odnosov, vključno s porastom medvrstniškega in intimno-partnerskega nasilja ter nasilja v družini.
Projekt TRIALOG je sicer namenjen opolnomočenju in aktivaciji mladih ter oseb, ki se profesionalno ali pol-profesionalno ukvarjajo z mladimi, nastal pa je kot odziv na izzive, s katerimi se v novodobnih okoliščinah soočajo mladi.
18. april 2023 – Objavljamo odgovore na vprašanja upravičencev, ki so bila postavljena na delavnici za poročanje, ki jo je organizirala kontrolna enota. Delavnica za poročanje za nosilce projektov in projektne partnerje, ki izvajajo projekte v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter programa Izobraževanje – krepitev človeških virov, je potekala 6. aprila 2023.
17. april 2023 – Ohranjanje poseljenosti Koroške in beg možganov sta razvojna problema, ki ju rešuje projekt Koroška mreža podpornega okolja za mlade KOR-NET. V okviru skoraj pol milijona evrov vrednega projekta, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, so do sedaj odprli že tri delovne postaje za mlade, s katerimi želijo aktivirati koroško mladino in jo še tesneje povezati z lokalnim okoljem.
Na Koroškem 13 delovnih postaj za mlade KOR-NET
V torek, 11. aprila, so v prostorih Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec odprli že tretjo delovno postajo za mlade KOR-NET, prvo v Mislinjski dolini. Župan MO Slovenj Gradec dr. Matija Tasič je ob otvoritvi med drugim dejal: “Če je problem prostor za mlade, potem problema nimamo. Želimo si še več aktivne mladine, ki bo mladinsko sceno v občini peljala dalje.”
Kaj pravzaprav so delovne postaje? Gre za računalniško opremljene mladinske prostore z osnovnimi pisarniškimi pripomočki in materiali, in z brezplačnim dostopom do spletnih storitev, informacij, tiskanja, ipd. kar mladi potrebujejo pri npr. šolskih obveznostih, iskanju službe oz. prijavah na razgovor ali pa da skupaj s prijatelji udejanjijo katero izmed svojih neštetih kreativnih zamisli.
Viktorija Barbič, predstavnica projektnega partnerja A.L.P PECA, je ob otvoritvi povedala, da »če želimo koroško mladino ohraniti v domači regiji, še posebej na podeželju, ji moramo ponuditi vso možno podporo pri razvijanju njenih potencialov in aktivnem vključevanju v lokalno okolje.“
Ideja delovnih postaj za mlade izhaja tudi iz slabše digitalne vključenosti mladine na Koroškem. Ker je problem toliko večji na podeželju, skuša projekt KOR-NET manko vsaj delno nadomestiti s postavitvijo delovnih postaj v manj dinamična okolja, kjer mladinska dejavnost potrebuje še odločnejši zagon.
Delovih postaj bo kar 13 in bodo razpršene po celi Koroški. Do sedaj so se odprle na Prevaljah (v Družbenem domu), v Ravnah na Koroškem (na OOZ Ravne) in Slovenj Gradcu. Do poletja bodo vrata odprle še ostale v različnih, tudi ruralnejših predelih Koroške, in s tem pripomogle k še večji aktivaciji potencialov mladih iz vseh treh koroških dolin.
Projekt Koroška mreža podpornega okolja za mlade KOR-NET
S projektom Koroška mreža podpornega okolja za mlade KOR-NET želijo na Koroškem utrditi podporno okolje za mlade, zmanjšati beg možganov ter v sodelovanju z mladino sooblikovati kakovostno okolje za življenje in delo.
Izenačiti želijo možnosti za vse mlade na Koroškem ter jim omogočiti aktivno vključevanje in sodelovanje pri lokalnem odločanju, še posebej pri temah, ki zadevajo njih. Tako bodo mladi samozavestneje stopali tudi na trg dela ter postajali aktivnejši državljani.
Poleg postavitve skupno 13 mladinskih delovnih postaj po regiji, bodo vzpostavili tudi virtualni mladinski inkubator Koroške, zasnovali model aktivne participacije mladih – zbornik dobrih praks na področju mladinskega dela ter organizirali delavnice, tabore in dogodke mreženja mladih s strokovnjaki, odločevalci, podjetniki ipd.
Spletna stran bodočega Virtualnega mladinskega inkubatorja Koroške
Projekt sooblikujejo Dravit, pod katerega spada Mladinski center Dravograd, kot nosilec projekta in projektni partnerji Koroški mladinski kulturni center Kompleks, slovenjgraški zavod Spotur s tamkajšnjim MKC Slovenj Gradec, ter kot predstavnici gospodarstva Območna obrtno-podjetniška zbornica Ravne na Koroškem in podjetje A. L. P. PECA, in norveški partner Bjerkaker LearningLab.
7. april 2023 – V okviru projekta Šola prenove za nove generacije je v ponedeljek, 3. 4. 2023 in torek, 4. 4. 2023, v 4. razredu OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki potekalo nevrološko testiranje otrok pri likovnem pouku. S testiranjem se je na inovativen, a neinvaziven način preverjalo in primerjalo odzive otrok, ko so obravnavali redno snov po obstoječem učnem načrtu, a na področju lokalne kulturne dediščine.
Preko testiranja se je meril kognitivni odziv pri zaznavanju in obdelavi dražljajev z uporabo tehnik, specifičnih za aplikativno nevroznanost, za raziskovanje izkušenj skupine učencev med različnimi metodami poučevanja. Informacije o preživeti izkušnji so bile pridobljene neposredno od učencev, z uporabo t.i. elektroencefalograma (EEG), s katerim se zabeleži električna aktivnost, ki jo proizvajajo možgani za pridobitev informacij, z visoko časovno natančnostjo. Pripravljene meritve so bile namenjene opazovanju sprememb na ravni: kognitivne obremenitve, pozornosti, stopnje vključenosti in zaznanega dobrega počutja med načrtovanimi aktivnostmi.
Nevrotestiranje učencev na OŠ Ivana Groharja v okviru projekta Šola prenove za nove generacije. Foto: Nejc Vurnik
Testiranje je poteklo v dveh delih; prvi dan je bil namenjen testiranju otrok med običajno šolsko uro likovnega pouka, drugi dan pa je bil namenjen izvajanju šolske ure po učnem načrtu, vendar obogateni z elementi kulturne dediščine. Strokovnjaki Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine so pripravili novo učno pripravo predmeta likovnega pouka na način, da je bila vsebina učne ure podana skozi vidik in primere kulturne dediščine iz lokalnega prostora. Tokratna ura je bila pripravljena na temo bivališča živali skozi preteklost, ki so jih učenci interpretirali na področju arhitekture.
Nevrotestiranje učencev na OŠ Ivana Groharja v okviru projekta Šola prenove za nove generacije. Foto: Nejc Vurnik
Prvi dan testiranja je učencem italijanski nevroznanstvenik Andrea Bariselli predstavil kako delujejo možgani, naprave za merjenje ter kaj se meri. Merjenje je bilo popolnoma neinvazivno; naprave so beležile odzive možganskih valov kot bi postavili npr. mikrofon na stadion je otrokom pojasnil Bariselli. Tema delovanja možganov je bila otrokom sila zanimiva; z velikim zanimanjem so najpogosteje spraševali kaj se pravzaprav dogaja z možgani med spanjem, ali zmeraj sanjamo, zakaj se zbujamo ob isti uri, ali tudi možgani kdaj počivajo ipd. Samo testiranje je potekalo na enostaven in za otroke zabaven način in jih ni oviralo pri spremljanju učne ure, saj se je naglavna naprava (EEG) z lahkoto prestavila med učenci. Enako testiranje je potekalo v mesecu marcu pri učencih 4. razredov na osnovni šoli na Norveškem, tako v šolskih prostorih kot v naravi.
Nevrotestiranje učencev na OŠ Ivana Groharja v okviru projekta Šola prenove za nove generacije. Foto: Nejc Vurnik
Testiranje pilotne izvedba učne ure z elementi kulturne dediščine je bilo izvedeno pod okriljem projekta Šola prenove za nove generacije sofinanciranega iz Norveškega finančnega mehanizma v katerem sodelujejo Osnovna šola Ivana Groharja, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Univerza na Primorskem – Fakulteta za humanistične študije, Šolski center Škofja Loka – Srednja šola za lesarstvo, Občina Škofja Loka in norveški partner Magma Geopark AS, Egersund in nosilec projekta Združenje zgodovinskih mest Slovenije.
Projekt, ki približuje kulturno dediščino ne le učencem, temveč tudi učiteljem, želi z znanstveno podlago utemeljiti in določiti pogoje ter načine za boljše razumevanje, učenje delov iz obveznih učnih vsebin posameznih osnovnošolskih predmetov skozi vključevanje narave in kulturne dediščine v pouk kot bolj zanimivo, smiselno in motivirano. Tovrstni pristop spodbuja tudi inovativne metode poučevanja, ki koristijo odnosu učitelj – učenec. Izboljša se kakovost izobraževanja in hkrati neposredno vzpodbuja in prispeva k ohranjanju naše naravne in kulturne dediščine. Vključitev inovativnih metod poučevanja, ki uvajajo elemente kulturne dediščine in tradicionalne veščine ter znanja za njeno prenovo, tako v učilnici kot v naravi, lahko občutno prispeva k izboljšanju samega učnega procesa.
3. april 2023 – V poročni dvorani Občine Škofja Loka je potekala novinarska konferenca o projektu Šola prenove za nove generacije. Projektni partnerji so predstavili posamezne aktivnosti, tudi zelo zanimivo nevrološko testiranje otrok, ki v teh dneh poteka na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki.
Župan občine Škofja Loka Tine Radinja je izpostavil trud, ki ga Občina Škofja Loka vlaga tako v prenovo objektov kot v promocijo kulturne dediščine. Projekt Šola prenove za nove generacije je financiran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov in je vreden skoraj pol milijona evrov. Del sredstev v višini 80.000 € je namenjen prenovi in novim inštalacijam prostorov renesančne stavbe Rotovža na Mestnem trgu v Škofji Loki. Prostori, ki so že več kot 10 let prazni in brez namembnosti, bodo poleg prenove s projektom pridobili tudi novo vsebino in namen.
Predstavnica nosilca projekta Mateja Hafner Dolenc iz Združenja zgodovinskih mest Slovenije je predstavila osnovne informacije o Šoli prenove za nove generacije. Namen projekta je vzpostaviti medinstitucionalno okolje in učne prakse za bolj načrtno izobraževanje mladih o kulturni dediščini in njeni prenovi na ravni osnovne šole. Projekt je namenjen razvoju novih učnih praks za vključevanje kulturne dediščine v učne načrte in programe v osnovnih šolah. Prav tako projekt prenaša dobre prakse norveškega učnega sistema v sodelovanju z norveškim partnerjem Magma Geopark AS.
Predstavniki projektnih partnerjev so predstavili svoje delo, kjer Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine in Univerza na Primorskem (Fakulteta za humanistične študije) skupaj razvijata novo inovativno metodo poučevanja vsebin kulturne dediščine v osnovnih šolah z medpredmetnimi povezavami. Novi program se izvaja in preizkuša na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki. Poleg tega bo osnovna šola pridobila stalen kotiček za kulturno dediščino in didaktične pripomočke, kot je učna skrinja, ki bodo izdelani in načrtovani v sodelovanju s projektnim partnerjem – ŠC Škofja Loka, Srednja šola za lesarstvo.
Ker je v ponedeljek, 3. 4., in v torek, 4. 4. 2023, na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki potekala pilotna izvedba učnih ur skupaj z nevrološkim testiranjem čustvenih in kognitivnih izzivov otrok na poučevanje o kulturni dediščini, se je konferenci pridružil italijanski nevroznanstvenik Andrea Bariselli iz podjetja Strobilo.
Osnovna šola Ivana Groharja v Škofji Loki. Foto: Nejc Vurnik
Izpostavil je, da z nevroznanostjo pridobimo veliko količino podatkov, ki jih lahko uporabimo pri izboljšanju, razumevanju in predvidevanju človeških izkušenj in odzivov. Preko naglavne naprave EEG (elektroencefalogram) se tokrat pri testiranih otrocih preverja in primerja njihove odzive med običajno šolsko uro ter uro s kulturno dediščino.
Projekt Šola prenove za nove generacije sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 478.000 €. Namen projekta je vzpostaviti medinstitucionalno okolje in učne prakse za bolj načrtno izobraževanje novih generacij v osnovni šoli o kulturni dediščini in prenovi kot pomembnih kompetencah in vrednotah za življenje in delo v 21. stoletju.
29. marec 2023 – V okviru izvajanja Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP 2014–2021 je potekal že 5. letni sestanek z državami donatoricami, Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško, tokrat v Postojni. Namen srečanja je bil pregled stanja programov ter zagotoviti čim bolj učinkovito črpanje sredstev obeh finančnih mehanizmov.
V uvodnem nagovoru je dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija prišla do točke, ko v celoti izvaja vse projekte in programe, ki so načrtovani v okviru sedanjega obdobja financiranja. »Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP sta, poleg razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike, pomemben vir financiranja, ki podpira razvoj Slovenije. Prepričan sem, da bodo vsi projekti, ki se trenutno izvajajo, na koncu pomembno prispevali k uresničevanju zastavljenih ciljev in pozitivnim premikom na področjih, ki so strateškega pomena ne le za Slovenijo, ampak tudi zunaj naših meja. Prepričan sem tudi, da bomo v prihodnjih letih še okrepili naše sodelovanje in se še naprej učili drug od drugega,« je dejal minister.
Trine Skymoen, veleposlanica Kraljevine Norveške iz Budimpešte, se je zahvalila za dobro sodelovanje in predano delo v okviru finančnih mehanizmov. Poudarila je, da finančna mehanizma predstavljata velik potencial za nadaljnje sodelovanje Norveške in Slovenije. Kristín A. Árnadóttir, veleposlanica Islandije, se je prav tako zahvalila za odlično sodelovanje in spomnila na pretekle primere dobrih praks bilateralnega sodelovanja. Predstavila je tudi področja za katere se bo Islandija zavzemala v pogajanjih za prihodnje obdobje financiranja.
Predstavitev poročila in izvajanja programov
V prvem delu srečanja je bilo predstavljeno Kombinirano strateško in letno poročilo za leto 2022. Predstavnica Urada za finančne mehanizme je predstavila Sklad za civilno družbo – Active Citizens Fund, program Socialni dialog – dostojno delo, in dva horizontalna sklada, Sklad za regionalni razvoj in Sklad za zaposlovanje mladih, s poudarkom na sodelovanju slovenskih institucij. Nosilec programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter programa Izobraževanje – krepitev človeških virov je poročal o izvajanju obeh programov in projektov. Urad RS za nadzor proračuna pa je predstavil svoje delo in revizijsko poročilo. Donatorji so pozdravili napredek v zadnjih mesecih in Slovenijo pozvali k čim bolj učinkoviti implementaciji projektov.
V okviru Sklada za bilateralne odnose je bila predstavljena bilateralna inciativa »Podpiranje zelenih zagonskih podjetij jutrišnjega dne«, ki jo Primorski tehnološki park izvaja v sodelovanju s tremi norveškimi partnerji (Oslo Science Park – STARTUPLAB, Insj UIO in Park Hamar – Learning HUB). Ključni dolgoročni cilj te iniciative je poiskati nove načine, kako opolnomočiti današnjo mladino, da bo lahko izkoristila priložnosti prihodnosti z ustvarjanjem delovnih mest, ki so okoljsko trajnostna in družbeno odgovorna.
Na drugem delu srečanja so se predstavili trije projekti. Najprej je občina Postojna predstavila lokalni projekt Predjama Sustainable, s katerim si prizadevajo za trajnostne rešitve in ureditve na področju mobilnosti, saj je dosedanja prometna obremenjenost turistične destinacije Predjama neprimerna in moteča tako za lokalne prebivalce kot tudi za okolje.
Predstavniki Posoškega razvojnega centra so skupaj z norveškim partnerjem Viken County Council predstavili projekt ReMOBIL, v okviru katerega oblikujejo model in testirajo šestih regionalnih centrov mobilnosti. Spregovorili so tudi o tem, zakaj je potrebno in dobrodošlo bilateralno sodelovanje.
Nazadnje je KUD Center 21 predstavil projekt Varuhinje rek, ki se izvaja v okviru Sklada za civilno družbo – Active Citizens Fund. S projektom želijo povečati ozaveščenost slovenske javnosti o pomenu varovanja naravnih in človeških okolij, predvsem vodotokov, ter spodbujanje aktivnega državljanstva na tem področju.
24. marec 2023 – V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je potekala predstavitev projekta LFIA–REC, ki s podporo Norveškega finančnega mehanizma uvaja recikliranje hitrih antigenskih testov za Covid-19. »Poleg inovativnosti je dodana vrednost tega projekta, da povezuje mariborsko univerzo, tamkajšnji klinični center in podjetja,« je poudaril minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek.
Ena od posledic pandemije Covid-19 je kopičenje večjih količin odpadkov, tudi hitrih antigenskih testov. Cilj njihovega recikliranja je zmanjšati število takšnih odpadkov na način, da se ločeno reciklirata bela plastika in nanozlato, ki sestavljata hitre antigenske teste.
Po besedah Martina Rakuše, vodje projekta v UKC Maribor, so samo v njihovem zavodu v letu 2020 ustvarili 1854 ton odpadkov, od tega 276 ton infektivnih odpadkov, tedensko pa okoli 2000 hitrih antigenskih testov. Zato je za bolnišnico pomembno, da najde način recikliranja čim večje količine odpadkov, je dejal Rakuša.
Vodja projekta dr. Rebeka Rudolf z mariborske strojne fakultete je dejala, da bodo, ko bo recikliranje zaživelo v praksi, k zbiranju rabljenih hitrih antigenskih testov povabili tudi druge zdravstvene ustanove in posameznike, ki bi lahko uporabljene teste odlagali v zdravstvenih domovih: »Zdaj te teste, ki veljajo za nevarne odpadke, sežigamo. Ob sežigu enega milijona hitrih testov, ki uporabljajo za oznake nanozlato, zavržemo 0,1 grama zlata in 5000 kilogramov plastike, ki je uporabljena za ohišja. To predstavlja okvirno ocenjeno vrednost 15.000 evrov«.
Njen sodelavec Tilen Švarc pa je pojasnil, da bodo reciklirano plastiko po ločitvi materialov lahko uporabljali za izdelavo elektroinštalacijskih ohišij, nanozlato pa je mogoče uporabiti predvsem v številnih kozmetičnih in optičnih izdelkih.
»Gre za inovativen projekt, ki sledi konceptu krožnega gospodarstva. Sledi cilju razbremenitve okolja oz. zeleni politiki, ki je tudi prednostno področje evropske kohezijske politike in Norveškega finančnega mehanizma, zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali za sofinanciranje takšnih projektov,« je v uvodnem nagovoru dejal minister Jevšek. Poudaril je tudi pomen povezovanja različnih deležnikov, ki so tako javni zavodi kot podjetja: »Poleg inovativnosti je dodana vrednost tega projekta, da povezuje mariborsko univerzo, tamkajšnji klinični center in podjetja«.
Po besedah ministra Jevška je Slovenija iz Norveškega mehanizma v iztekajočem se obdobju prejela približno 40 milijonov evrov. Za prihodnji teden pa je minister napovedal srečanje z donatorji z Norveške, od koder tudi v naslednjem obdobju pričakuje približno enako vsoto.
V projektu, katerega skupna vrednost je dobrih 700.000 evrov, poleg UKC Maribor in mariborske Fakultete za strojništvo, sodelujejo še Fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije ter podjetja Plastika Skaza, Surovina in Zlatarna Celje.
20. marec 2023 – Vsak dan se v industrijsko cono (IC) Trata na delo pripelje več kot 3.500 ljudi. IC Trata je od zgodovinskega središča Škofje Loke oddaljena le nekaj kilometrov. Približno 94% zaposlenih, ki delajo v tej industrijski coni, za vsakodnevno pot na delo uporablja svoj avtomobil. Zahvaljujoč projektu Trata 2.1, ki je pod okriljem programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, se bo to kmalu spremenilo.
Industrijska cona za 21. stoletje
V industrijskih conah po Sloveniji so locirana različna podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo, montažo in distribucijo. Prisotnost teh podjetjih je ključnega pomena za slovensko gospodarstvo. Številna podjetja že sprejemajo ukrepe za okoljsko ozaveščenost, a ob načrtovanju industrijskih con, kjer so ta podjetja locirana, se v 60. in 70. letih ni razmišljalo o trajnosti ali čisti mobilnosti.
Na tem mestu pa se vključi projekt Trata, industrijska cona za 21. stoletje, z akronimom TRATA 2.1. Zgledno javno-zasebno bilateralno partnerstvo gradi in preizkuša načrt za podjetja, ki omogoča spremembo mobilnostih navad njihovih zaposlenih.
»Ideja je že nekaj časa ‘tlela’ v glavi Gašperja Keča, direktorja Razvojne agencije Sora. Velik problem je videl v tem, da se pri govorjenju in načrtovanju trajnostne mobilnosti nihče ne osredotoča na generatorje mobilnosti. Ta tematika se običajno obravnava na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni ne pa na ravni podjetij, ki so največji dnevni generatorji mobilnosti«, pravi Katarina Sadoljev, vodja projektov v Razvojni agenciji Sora.
Partnerstvo združuje osem organizacij, vključno z občino, razvojno agencijo, nevladnimi organizacijami in zasebnimi podjetji, ki združujejo svoje znanje in izkušnje pri reševanju tega skupnega izziva.
Skupne rešitve za skupen izziv
Glavni cilj projekta je spodbuditi zaposlene v treh podjetjih, ki sodelujejo v projektu, da spremenijo svoje mobilnostne navade v bolj trajnostne.
»Spremembe želimo spodbujati na motivirajoč, pozitiven in dosegljiv način. Zaposlene spodbujamo, da za vsakodnevno pot na delo izberejo trajnostna prevozna sredstva, bodisi aktivno mobilnost, kot sta hoja in kolesarjenje, če živijo do 5 km od delovnega mesta, bodisi uporabo javnega prevoza – avtobusov in vlakov, če živijo dlje od te razdalje. Hkrati se zavedamo, da veliko ljudi, ki prihaja v to industrijsko cono, živi na podeželskih območjih, ki niso dobro povezana z javnim prevozom, zato spodbujamo tudi sopotništvo. Želimo, da bi bila sprememba čim bolj enostavna in neboleča.” Katarina Sladoljev, vodja projekta v Razvojni agenciji Sora
Projekt je razdeljen na več delov, od katerih ima vsak poseben namen, ki bo pomagal doseči končni cilj – povečati število potnikov, ki se odločajo za trajnostna prevozna sredstva, za 4 %.
V prvi fazi projekta je IPoP – Inštitut za politike prostora, eden od projektnih partnerjev, izvedel raziskavo o mobilnostnih navadah med zaposlenimi v industrijski coni Trata. Raziskava je pokazala, da skoraj 76 % zaposlenih za potovanje na delo uporablja netrajnostne načine, kar pomeni, da se na delo vozijo sami v osebnem avtomobilu. Skupno je bilo v raziskavi prejetih več kot 600 odgovorov, ki bodo uporabljeni za opredelitev posebnih potreb potnikov na delo in pozneje za merjenje sprememb v njihovih navadah.
Poleg raziskave je IPoP v vsakem od podjetij organiziral tudi fokusne skupine. Njihov cilj je bil razumeti navade zaposlenih in identificirati neformalne ambasadorje čiste mobilnosti, ki bi bili kasneje imenovani za menedžerje mobilnosti v svojih podjetjih.
Drugi del projekta je najbolj oprijemljiv. V tej fazi projektni partnerji poskrbijo, da je vzpostavljena ustrezna infrastruktura. Vključuje izvedbo nedokončanih delov kolesarske poti s strani projektnega partnerja Občine Škofja Loka. Medtem bo vsako od podjetij v projektu kupilo več e-koles, ki jih bodo uporabljali njihovi zaposleni, in zgradilo ustrezno shrambo za kolesa.
Hkrati projektna partnerja CIPRA Slovenija in CIPRA International iz Lihtenštajna zbirata najboljše mednarodne prakse za spodbujanje trajnostne mobilnosti v podjetjih.
»V CIPRI International imamo na čezmejnem območju Nemčije, Avstrije, Švice in Lihtenštajna dolgoletne izkušnje na področju trajnostne mobilnosti potnikov in podpore prehodu na drugačen način prevoza. Projekt nam ponuja edinstveno priložnost, da s strokovnjaki iz drugih alpskih držav razpravljamo o naših ukrepih in dejavnostih ter pridobimo nova spoznanja.« Jakob Dietachmair, namestnik direktorja CIPRA International
“Naši mednarodni partnerji zbirajo najboljše prakse podjetij, ki so že vključila mobilnostne načrte v svojo vizijo ali poslovni načrt in jih izvajajo. Te prakse morajo priti iz tujine, saj jih v Sloveniji še ni veliko. Spoznati moramo, kakšne so možnosti, se odločiti, kaj je relevantno in uporabno za Slovenijo, in to nato predlagati trem podjetjem v partnerstvu. Iščemo praktične rešitve. Podjetja bodo na primer skupaj kupila 45 koles. Toda kako bomo kolesa razdelili med na primer 450 zaposlenih v enem od podjetij? Kakšen sistem izposoje je treba vzpostaviti? To so vprašanja, na katera moramo dobiti odgovore,” pravi Sladoljeva.
Ugotavljanje pomanjkljivosti v politikah
Takšen pristop k trajnostni mobilnosti od spodaj navzgor ni vedno enostaven. V tem primeru so projektni partnerji ugotovili težavo, ki bi lahko škodovala projektu. Po njihovem mnenju bo pomanjkljivost v novi davčni politiki v Sloveniji odvračala zaposlene od prehoda na čisto mobilnost, saj daje prednost le električnim avtomobilom, ne pa tudi električnim kolesom.
“Če v Sloveniji dobiš v uporabo službeni avtomobil, je obdavčen kot prejemek za delo. Lani je bil sprejet dodatek k zakonu, ki ukinja obdavčitev ugodnosti v primerih, ko podjetja zagotovijo električne avtomobile. To pa ne velja za električna (ali navadna) kolesa, ki jih zagotovi podjetje,” pojasnjuje Sladoljeva.
Da bi to odpravili, CIPRA Slovenija sodeluje s Koalicijo za trajnostno prometno politiko in nacionalnimi institucijami pri pripravi aneksa, s čimer bi dosegli, dabo vsak zaposleni v Sloveniji, ki se odloči za trajnostno vozilo, deležen enakih davčnih ugodnosti.
Prizadevanje za merljiv učinek
Vse ugotovitve raziskave bodo skupaj s predlogi dobrih praks zbrane v tako imenovanih mobilnostnih načrtih. Vsako podjetje, ki sodeluje v projektu, bo dobilo prilagojen mobilnostni načrt, ki ga bo izvajalo s pomočjo imenovanih menedžerjev mobilnosti.
Pilotni projekt bo trajal do konca aprila 2024. Vendar pa bo za uspeh projekta prav tako kot vsi ukrepi, sprejeti pri izvajanju, pomembno tudi merjenje učinka.
“Naš cilj je spremeniti mobilnostne navade 4 % ljudi zaposlenih v treh podjetjih, ki so del tega projekta. To bomo merili na več načinov. IPoP bo izvedel nadaljnjo anketo, podobno tisti na začetku projekta, da bi ugotovil, kako so se spremenili odgovori glede njihovih mobilnostnih navad. Vsi pa vemo, da ankete niso vedno zanesljive – obstaja razlika med tem, kar ljudje rečejo, da bodo naredili, in tem, kar naredijo. Zato bodo hkrati analizirali posnetke videonadzora parkirišč, da bi videli, kako se spreminjajo dejanske razmere, in fizično prešteli časovno povečanje souporabe avtomobilov in podobno. Tako bomo prepričani o dejanskem učinku projekta,” pravi Sladoljeva.
Raznoliko partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem, razvojno agencijo in različnimi strokovnjaki s področja trajnostne mobilnosti iz različnih držav ter želja po spremembi obstoječega stanja lahko Škofjo Loko uvrstijo med najboljše slovenske zgodbe o uspehu na področju trajnostne mobilnosti. In ker podnebne spremembe niso lokalen problem, predstavlja še eno rešitev, ki jo je mogoče razširiti in ponoviti v Sloveniji in drugih državah.
“Podnebne spremembe še posebej prizadenejo Alpe. Temperature na tem območju so se v zadnjem stoletju povečale za več kot dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Izzivi, s katerimi se soočamo zaradi podnebnih sprememb, so podobni v vseh alpskih državah in se ne ustavijo na političnih mejah. Le z dobro usklajenim pristopom (na primer v okviru akcijskega načrta Alpskih konvencij za podnebje 2.0) lahko zagotovimo dobro življenje v Alpah za vse. Nenazadnje podnebne krize ne more ustaviti nihče sam, potrebna je pomoč vseh.” Jakob Dietachmair, namestnik direktorja CIPRA International
“Če bo ta projekt uspešen, bo dokazal, da ta pristop deluje in da bi morala podjetja vlagati v podobne modele. In če nam bo to uspelo v letu in pol, bodo drugi to verjetno lahko storili še hitreje, saj jim bomo lahko ponudili model, ki ga je mogoče ponoviti,” pravi Sladoljeva.
