Arhivi: Novice

Spremembe razpisne dokumentacije

26. julij 2021 – Nosilec programa je objavil spremembe razpisne dokumentacije Javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter Javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov. 

Na spletni strani javnega razpisa v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje in na spletni strani javnega razpisa v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov je spremenjen 2. del Priročnika za upravičence: Razvoj projektov zaradi umika dodatnih pogojev za udeležbo v postopku za nevladne organizacije.

Pri obeh javnih razpisih je dodan dokument z navedbo te spremembe.

V primeru dodatnih vprašanj v zvezi z javnim razpisom obeh programov prijavitelji lahko pišejo na elektronski naslov nor_egp.svrk@gov.si.

Projekti Sklada za regionalno sodelovanje tudi v Sloveniji

Sklad za regionalno sodelovanje je bil ustanovljen leta 2018, da bi prispeval k reševanju skupnih evropskih izzivov. Za razliko od običajnih programov, ki jih podpirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška, ima ta sklad transnacionalen poudarek. V nadaljevanju so predstavljeni projekti, v katerih sodelujejo tudi projektni partnerji iz Slovenije.

Sklad za regionalno sodelovanje je novost Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP v trenutnem obdobju. Sklad podpira transnacionalno in regionalno čezmejno sodelovanje med državami upravičenkami s poudarkom na skupnih evropskih izzivih, ki jih je mogoče rešiti le s skupnimi močmi. Ker pa se izzivi ne ustavijo na mejah EU, je bilo k sodelovanju povabljenih deset sosednjih držav. Sklad se osredotoča na programska področja finančnih mehanizmov.

Upravljavec, ki Uradu za finančne mehanizme pomaga pri izvajanju tega sklada, je konzorcij, ki ga sestavljata Ecorys Polska in JCP Italija.

Projekti

Podprti projekti so regionalne čezmejne ali transnacionalne narave in vključujejo partnerje in aktivnosti v vsaj treh različnih državah. Sredstva so namenjena podpori vključujočega dialoga in krepitvi čezmejnih in transnacionalnih mrež, krepitvi zmogljivosti, izmenjavi znanja in izmenjavi politik za pospeševanje inovacij; razvoju struktur trajnostnega sodelovanja med gospodarstvom, javnim ter civilnim sektorjem in akademskim svetom; in dejavnosti, ki prispevajo in povečujejo uspešnost ter učinkovitost pri razvoju politike in odzivov na skupne evropske izzive.

V okviru prvega razpisa je bilo oddanih več kot 700 prijav, ki so pokrivala vseh 23 področij. Izbranih pa je bilo 20 projektov. V štirih od teh projektov sodelujejo tudi slovenski projektni partnerji.

BeeConSel

1,8 milijona EUR | 5 partnerjev | 39 mesecev (1. 10. 2020 – 31. 12. 2023)

Dolgoročni cilj projekta Skupna prizadevanja za ohranjanje in selekcijo čebel (Joint Effort for Honey Bee Conservation and Selection) – BeeConSel je vpeljava nadzorovanega parjenja pri družinah medonosne čebele, ki bo primerno prilagojeno zakonitostim lokalnega okolja in razmeram. Ta korak je namreč prepoznan kot ključen za ohranitev lokalnih podvrst medonosnih čebel. Eden od ključnih ciljev projekta je tudi ozaveščanje čebelarske javnosti ter drugih deležnikov v državah partnericah o nujnosti vključitve tega koraka v rejske programe. Poleg Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je nosilec projekta, v projektu sodelujejo še Norveška čebelarska zveza, Švedska univerza za kmetijstvo, ter podjetji CARPEA iz Severne Makedonije in CALS iz Osijeka na Hrvaškem.

CODE Europe

1,3 milijona EUR | 11 partnerjev | 36 mesecev (1. 1. 2021 – 31. 12. 2023)

S projektom Soodločajoča Evropa: civilna tehnologija za dobro upravljanje in aktivno državljanstvo (Co-Deciding Europe: Civic Tech for Good Governance and Active Citizenship) bo razvil pilotni primer nadnacionalne e-participativne metode množičnega sodelovanja ( t.i. crowdsourcing) pri oblikovanju zakonodaje na temo kakovosti zraka v petih državah upravičenkah. Konzorcij bo razvil splošno uporabno metodologijo, ki bo omogočila objektivno primerjavo rezultatov projektov e-udeležbe v časovnem in geografskem prostoru ter jo uporabila za ocenjevanje pilotov množičnega sodelovanja. V projektu sodelujejo partnerji iz Madžarske, Belgije, Grčije, Portugalske, Latvije, Bolgarije, Estonije in Islandije in Inštitut za elektronsko participacijo (INePA) iz Slovenije.

HOPE

1,1 milijona EUR | 9 partnerjev | 36 mesecev (1. 7. 2020 – 30. 6. 2023)

S projektom HOPE – Iniciativa celostnega preprečevanja radikalizacije se bo ustvarila mreža oziroma evropsko učno središče za radikalizacijo, ki podpira stalno usposabljanje in izmenjavo znanja med državami z Balkana, Južne in Vzhodne Evrope. Mreža organizacij za usposabljanje in raziskovanje, akademij, zapornih in probacijskih sistemov za posredovanje pri preprečevanju in razdvajanju radikalizacije, pa tudi za izboljšanje procesa prehoda med zapori in / ali probacijskimi sistemi in skupnostjo za tiste, ki jim grozi radikalizacija ali ki so bili radikalizirani. V projektu sodeluje 9 partnerjev s Portugalske, Bolgarije, Romunije, Italije, Španije, Norveške in slovenska Uprava za probacijo.

Odkrivanje tipičnosti lokalnih vin in jabolčnih vin

1,5 milijona EUR | 9 partnerjev | 36 mesecev (oktober 2020 – september 2023)

Projekt Odkrivanje podeželske dediščine: avtohtona pridelava fermentiranih pijač za lokalno kulturno in okoljsko trajnost (Uncorking rural heritage: indigenous production of fermented beverages for local and environmental sustainability – Uncorking wine and cider typicality) naslavlja problematike izseljevanja s podeželja, bega možganov in slabo razvitega lokalnega gospodarstva, s katerimi se srečujejo podeželske regije v srednji in vzhodni Evropi. Cilj projekta je spodbuditi razvoj podeželja z izboljšanjem skupnih raziskovalnih zmogljivosti in širjenja znanja, vezano na pristop “terroir” za proizvodnjo vina in jabolčnika na izbranih območjih Slovenije, Hrvaške, Severne Makedonije in Norveške. Projekt vodi Univerza v Novi Gorici, kot partner pa sodeluje tudi Občina Ajdovščina.

 

Vabljeni k spremljanju spletne strani Sklada za regionalno sodelovanje, upravljavca sklada Ecorys Polska, ali Norveškega in EGP finančnega mehanizma za več informacij.

Vsa vprašanja v zvezi s Skladom za regionalno sodelovanje naslovite na upravljavca sklada Ecorys Polska: eeagrants@ecorys.com

Spremembe razpisne dokumentacije obeh programov

9. julij 2021 – Nosilec programa je objavil spremembe razpisne dokumentacije Javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter Javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov. 

Na spletni strani javnega razpisa v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje so spremenjeni 2. del Priročnika za upravičence: Razvoj projektov (zaradi spremembe naziva programskega partnerja iz države donatorice), 3. del Priročnika za upravičence: Prijava projekta in 4. del Priročnika za upravičence: Upravičenost izdatkov. Na spletni strani javnega razpisa v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov so spremenjeni 1.b del Priročnika za upravičence: O programu in javnem razpisu, 2. del Priročnika za upravičence: Razvoj projektov (oba zaradi spremembe naziva programskega partnerja iz države donatorice), 3. del Priročnika za upravičence: Prijava projekta in 4. del Priročnika za upravičence: Upravičenost izdatkov.

Pri obeh javnih razpisih je dodan dokument z navedbami sprememb.

V primeru dodatnih vprašanj v zvezi z javnim razpisom obeh programov prijavitelji lahko pišejo na elektronski naslov nor_egp.svrk@gov.si.

Bilateralno partnerstvo v projektih v okviru programov Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter Izobraževanje – krepitev človeških virov

Krepitev sodelovanja in bilateralnih odnosov med državami donatoricami – Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško – in državami upravičenkami je, poleg zmanjševanja gospodarskih in socialnih razlik v Evropskem gospodarskem prostoru, eden glavnih ciljev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP. Partnersko sodelovanje je torej temelj finančnih mehanizmov in ponuja edinstveno priložnost za reševanje skupnih izzivov. V okviru javnega razpisa obeh programov je sodelovanje in partnerstvo med institucijami iz Slovenije in držav donatoric še posebej spodbujano in tudi dodatno ovrednoteno v fazi ocenjevanja kakovosti projektov.

Bilateralno partnerstvo

Bilateralno partnersko sodelovanje je lahko zelo koristna izkušnja s številnimi prednostmi, kot so:

  • pridobitev mednarodnih izkušenj in mreženje,
  • dostop do znanja in izkušenj,
  • inovativni pristopi,
  • povečana vidljivost,
  • odskočna deska za prihodnost.

Kot projektni partnerji iz držav donatoric lahko sodelujejo številni subjekti, skladno z določili javnega razpisa v okviru program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter programa Izobraževanje – krepitev človeških virov. Projektna partnerstva so lahko zelo različna, na kar vpliva vrsta dejavnikov, kot so velikost projekta, področje sodelovanja, ali gre za že vzpostavljene (obstoječe) ali za novo partnerstvo ipd. Vsak projektni partner mora imeti jasno določeno vlogo v projektu, s katero dejavno prispeva k doseganju načrtovanih neposrednih učinkov, rezultatov in ciljev projekta. Pričakuje se, da so vsi projektni partnerji aktivno udeleženi že v proces priprave vloge in zavezani k angažiranemu ter uspešnemu izvajanju projektnih aktivnosti.

Od projektnega partnerja iz države donatorice se pričakuje, da, tako kot slovenski projektni partner, svoje sodelovanje v projektu skrbno načrtuje; aktivno sodeluje na sestankih projektnih partnerjev; izpolnjuje administrativne in finančne zahteve (npr. poročanje, obveščanje nosilca projekta o napredku in spremembah itd.); izvaja naloge in aktivnosti v skladu z odobreno vlogo za projekt in sporazumom o partnerstvu,  izpolnjuje zahteve glede informiranja in komuniciranja itd.

Partnerstvo mora upoštevati vsa določila javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Za projektne partnerje iz držav donatoric je koristen tudi partnerski vodnik, ki podaja še dodatne nasvete pri načrtovanju partnerskega projekta, sklepanju sporazuma o partnerstvu, stroških itd.

Iskanje projektnih partnerjev iz držav donatoric

Iskanja projektnih partnerjev iz držav donatoric se prijavitelj lahko loti na več načinov. Do organizacije, s katero bi želel sodelovati, lahko pride na podlagi lastnega raziskovanja ali na podlagi že vzpostavljene mednarodne ali evropske mreže. Dobra izhodiščna točka so tudi že vzpostavljena (obstoječa) partnerstva. Lahko se posluži tudi podpore v okviru programa, ki jo nudijo Nosilec programa, programski partnerji iz države donatorice, Veleposlaništvo Kraljevine Norveške ali drugi kontakti, navedeni v 2. delu Priročnika za upravičence in naslednjem poglavju.

Preveri lahko tudi naslednje baze podatkov, ki se v okviru finančnih mehanizmov sicer priporočajo,  niso pa direktno povezane s programoma:

Pomembno je, da prijavitelj pri vzpostavljanju stika s potencialnimi projektnimi partnerji jasno predstavi projektno idejo in pričakovano vlogo projektnega partnerja v projektu. Uporabi lahko obrazec, pripravljen v okviru podpore obeh programov.

Obrazec za iskanje projektnega partnerja iz države donatorice v okviru program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje

Obrazec za iskanje projektnega partnerja iz države donatorice v okviru program Izobraževanje – krepitev človeških virov

Podpora v okviru programa

V pomoč pri iskanju in vzpostavljanju stikov s projektnimi partnerji iz držav donatoric je na spletni strani finančnih mehanizmov objavljen obrazec s kratko predstavitvijo nosilca projekta, projektne ideje in pričakovane vloge projektnega partnerja v projektu. Izpolnjen obrazec lahko nosilec projekta posreduje Nosilcu programa na elektronski naslov: nor_egp.svrk@gov.si ali pa ga uporabi pri neposrednem vzpostavljanju stika z že identificiranim projektnim partnerjem ali prek spodaj navedenih kontaktov.

Podporo pri iskanju in vzpostavljanju stikov s projektnimi partnerji z Norveške za projekte v okviru obeh programov nudi tudi Veleposlaništvo Kraljevine Norveške s sedežem v Budimpešti, ki je odgovorno tudi Republiko Slovenijo:

Veleposlaništvo Kraljevine Norveške (Royal Norwegian Embassy)
Ostrom u. 13, H-1015 Budimpešta
E-naslov: emb.budapest@mfa.no
Tel: + 36 1 325 33 00

Podporo pri iskanju in vzpostavljanju stikov s projektnimi partnerji iz držav donatoric za projekte v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v času javnega razpisa nudi tudi:

Norveška agencija za okolje (Norwegian Environment Agency – NEA)
Spletna stran: www.miljodirektoratet.no
Kontaktna oseba: ga. Kari Aa
E-naslov: kari.aa@miljodir.no
Tel: +47 73 58 05 00

Islandski državni urad za energetiko
Kontaktna oseba: g. Baldur Petursson
E-naslov: baldur.petursson@os.is

Podporo pri iskanju in vzpostavljanju stikov s projektnimi partnerji iz držav donatoric za projekte v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov v času javnega razpisa nudi tudi:

Norveški direktorat za visoko šolstvo in veščine (Norwegian Directorate for Higher Education and Skills – HK-dir);  
Spletna stran: https://diku.no/en/resources-and-tools/eea-and-norway-grants, kjer je tudi kontaktni obrazec.

Informacije o NVO iz držav donatoric so na voljo na spletne strani Sklada za civilno družbo, ki jo upravlja Norveški helsinški odbor, ter na spletni strani Islandskega centra za človekove pravice:

Sklad za civilno družbo (Active Citizens Fund)
Spletna stran: www.ngonorway.org z bazo partnerjev: https://ngonorway.org/partners/
E-naslov: acf@nhc.no

Islandski center za človekove pravice (Icelandic Human Rights Centre)
Spletna stran: www.humanrights.is
E-naslov: info@humanrights.is

Poleg navedenih kontaktov pa je na voljo tudi Facebook skupina za iskanje tako projektnih partnerjev iz držav donatoric kot tudi slovenskih projektnih partnerjev. Za program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje jo najdete tukaj, za program Izobraževanje – krepitev človeških virov pa tukaj. Interes glede partnerstva lahko prijavitelj izrazi v komentarjih. V primeru iskanja projektnih partnerjev iz držav donatoric naj uporabi angleški jeziku.

Na otvoritvenem dogodku Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma in delavnici za prijavitelje

17. junij 2021 – V Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) smo v vlogi Nacionalne kontaktne točke včeraj, 16. junija, uradno odprli izvajanje Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021. Spletnega dogodka pod geslom »Sodelujemo za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo« se je udeležilo okvirno 300 udeležencev, ki sta jih nagovorili tudi državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs in veleposlanica Kraljevine Norveške, Njena ekscelenca Trine Skymoen. Otvoritvenemu dogodku je sledila delavnica za prijavitelje na javna razpisa v okviru programa »Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje« in programa »Izobraževanje – krepitev človeških virov«.

Državna sekretarka je v uvodnem nagovoru izpostavila pomen finančnih mehanizmov, ki spodbujata dvostranske odnose in sodelovanje med Slovenijo in državami donatoricami – Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško. »Slovenija je ena od 15 držav upravičenk in tako del uspešne zgodbe finančnih mehanizmov že od leta 2004. Skupaj zasledujemo cilje za zmanjšanje gospodarskih in socialnih razlik v Evropi ter posledično ustvarjamo okolje enakih možnosti, strpnosti, varnosti, okoljske trajnosti in dostojnega življenjskega standarda. Doseženi cilji in rezultati izvajanja finančnih mehanizmov v preteklih obdobjih so dobra popotnica za uspešno sodelovanje na številnih področjih tudi v obdobju 2014–2021,« je poudarila.

Sredstva finančnih mehanizmov se v aktualnem obdobju usmerjajo v ukrepe na področju podnebnih sprememb in obnovljivih virov energije, izobraževanja usposabljanja in podjetništva za mlade, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, dobrega upravljanj in odgovornih institucij ter na področju civilne družbe, socialnega dialoga in dostojnega dela. Za te namene je Sloveniji na voljo 37,7 milijona evrov. »Prepričani smo, da bomo z razpoložljivimi sredstvi dobro unovčili naš potencial in dosegli zastavljene cilje,« je še dodala državna sekretarka.

Veleposlanica Trine Skymoen je izpostavila pomen finančnih mehanizmov za bilateralno sodelovanje. Kot je povedala, nova programa prinašata nove priložnosti za dobro sodelovanje institucij. »Rok za izvedbo projektov je april 2024, tako da moramo ta čas dobro in učinkovito izkoristiti,« je dejala.

Kot je povedala vodja Nacionalne kontaktne točke za finančna mehanizma v SVRK mag. Nina Seljak, je proces od podpisa memorandumov z državami donatoricami aprila 2018 do objave javnih razpisov terjal veliko usklajevanja in organizacijskih naporov. »Na tej poti je bilo tudi mnogo preprek, tudi popolnoma nepričakovanih, kot je pandemija Covida-19. S skupnim sodelovanjem in zavzetostjo vseh pristojnih institucij in drugih deležnikov, smo proces vendarle pripeljali do točke, ki jo je slovenska zainteresirana javnost težko pričakovala,« je povedala.

Árni Páll Árnason, namestnik generalnega direktorja Urada za finančne mehanizme, je podal ozadje finančnih mehanizmov ter izpostavil cilje, ki se jih v tem obdobju zasleduje s podporo obeh finančnih mehanizmov, kot so na primer  zmanjševanje emisij, ustvarjanje služb, podpora raziskovalcem in spodbujanje bilateralnega sodelovanja. Nosilcu programa je čestital ob objavi razpisov obeh programov ter dodal: »Veselimo se rezultatov razpisov in vam želimo uspešen in učinkovit postopek  izbora projektov ter sklepanja pogodb.«

Otvoritvenemu dogodku je sledila delavnica za potencialne prijavitelje na javni razpis programa »Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje« v vrednosti nekaj manj kot 15,6 milijona evrov in javni razpis programa »Izobraževanje – krepitev človeških virov« v vrednosti 11,3 milijona evrov. Rok za prijavo na javna razpisa, ki ju je SVRK objavila sredi maja, je 30. september 2021.

Poleg predstavitve vsebine javnega razpisa in razpisne dokumentacije, sta svojo vlogo in nasvete pri iskanju partnerjev iz Norveške predstavila tudi programska partnerja iz držav donatoric, Norveška agencija za okolje (Norwegian Environment Agency) in Norveška agencija za mednarodno sodelovanje in izboljšanje kakovosti v visokem šolstvu (Norwegian Agency for International Cooperation and Quality Enhancement in Higher Education).

 

Predstavitvi z otvoritvenega dogodka

Predstavitev – Program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje (v angleškem jeziku)

Predstavitev – Program Izobraževanje – krepitev človeških virov (v angleškem jeziku)

Predstavitve z delavnice za prijavitelje

Predstavitev – Uvodni del

Predstavitev – 1.a del: O programu Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje in javnem razpisu

Predstavitev – 1.b del: O programu Izobraževanje – krepitev človeških virovin javnem razpisu

Predstavitev – 2. del: Razvoj projekta

Predstavitev – 4. del: Upravičenost izdatkov

Predstavitev – 6. del: Informiranje in komuniciranje

Predstavitev – Norveškga agencija za okolje (NEA) (v angleškem jeziku)

Predstavitev – Norveška agencija za mednarodno sodelovanje in izboljšanje kakovosti v visokem šolstvu (DIKU) (v angleškem jeziku)

 

Predstavitve z otvoritvenega dogodka in delavnice so dostopne tudi na spletni strani javnega razpisa v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje kot na spletni strani javnega razpisa v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov. Preostala odprta vprašanja z delavnice bodo vključena v pogosto zastavljena vprašanja z odgovori, ki bodo objavljena predvidoma v ponedeljek, 21. Junija 2021.

 

V primeru dodatnih vprašanj se obrnite na Nosilca programa na e-naslov nor_egp.svrk@gov.si.

STATUS REPORT 2020: 890 milijonov EUR za 1.600 projektov za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo

10. junij 2021 – Preteklo leto je bilo drugačno od vseh poprej, saj se je celotna Evropa ustavila. Pandemiji navkljub pa sta Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP še vedno podpirala skupnosti po Evropi in zmanjševala gospodarske in socialne razlike.  Poglejmo si rezultate in zgodbe, ki stojijo za finančnima mehanizmoma, ter se seznanimo z dosedanjimi dosežki v obdobju financiranja 2014–2021.

Od reševanja čebel do spodbujanja mednarodnega policijskega sodelovanja: 2014–2021 na kratko

Populacija čebel v Evropi se je bistveno zmanjšala zaradi sprememb v njihovem naravnem okolju. Projekt BeeConSel dela na prilagojenem sistemu nadzora parjenja čebel z uporabo znanstveno dokazanih orodij ter znanja in izkušenj z Norveške in Švedske. Cilj je povečati učinkovitost rejskih programov pri izbiri lastnosti in zagotoviti višjo stopnjo preživetja lokalnih čebel. Projekt financira Sklad za regionalno sodelovanje, izvajajo pa ga partnerji iz Slovenije, Hrvaške, Severne Makedonije, Norveške in Švedske.

Generalni inšpektorat romunske policije načrtuje ustanovitev »enote za kazniva dejanja iz sovraštva« za soočanje s tovrstnimi dejanji in za preiskovanje rasno motivirane napade na Rome in druge manjšine. Za vzpostavitev učinkovite enote bosta moči združila romunski inšpektorat in enota za kazniva dejanja iz sovraštva na okrožni policiji iz Osla. “Partnerstvo z enoto za kazniva dejanja iz sovraštva iz Osla je dodana vrednost našemu projektu. Ne samo da bomo uporabili njihove izkušnje pri ustanavljanju podobne enote znotraj našega urada za kriminalistične preiskave, temveč bomo lahko tudi neposredno izvajali njihove rešitve za morebitne izzive, ki se lahko pojavijo pri nas. To je za nas prvi projekt na tem področju in, upajmo, ne zadnji. Vsaka izkušnja, ki si jo lahko izposodimo in nato uporabimo, je zelo pomembna, «pravi glavni policijski komisar Ciprian Mirion.

To sta le dva primera od več kot 1.600 projektov, ki bodo prejeli več kot 890 milijonov EUR. Islandija, Lihtenštajn in Norveška nameravajo do leta 2024 dodeliti skupno 2,8 milijarde EUR. Za izvajanje projektov in doseganje rezultatov so na voljo še tri leta, finančna mehanizma pa se približujeta doseganju in preseganju zastavljenih ciljev. V trenutnem obdobju financiranja so sredstva finančnih mehanizmov že pomagala:

  • 580 000 + ljudi vključiti v aktivnosti, ki jih organizirajo organizacije civilne družbe;
  • ustvariti 600+ delovnih mest;
  • začeti poslovati 890+ mladim
  • … in še veliko več.

»Dolgoročne učinke pandemije COVID-19 na Evropo bomo še videli. Upamo, da bomo lahko z uspešnim odzivom na pandemijo začeli obnavljati življenja in preživljanje. Smo na polovici trenutnega sedemletnega obdobja financiranja Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP. Zato predvidevamo, da se bo hitrost izvajanja v naslednjih treh letih pospešila in videli bomo še bolj impresivne rezultate« so v skupni izjavi dejali Ine Eriksen Søreide, ministrica za zunanje zadeve Norveške, Guðlaugur Þór Þórðarson, minister za zunanje zadeve Islandije in Dominique Hasler, ministrica za zunanje zadeve Lihtenštajna.

Leta 2020  so države donatorice podpisale še sporazume o sodelovanju z Madžarsko, s čimer so zaključile fazo pogajanj in pospešile proces izvajanja. Trenutno se v vseh državah upravičenkah izvaja 96 programov. Leta 2020 je bilo podpisanih 15 sporazumov o programu, ki potencialnim nosilcem projektov in projektnim partnerjem ponujajo še več možnosti za uresničitev njihovih idej. Od leta 2017 je bilo objavljenih skupno 287 razpisov za oddajo predlogov projektov, od tega 115 samo v letu 2020.

Leta 2020 so države donatorice izbrale 19 projektov, ki bodo podprti v okviru Sklada za regionalno sodelovanje v višini 31,89 milijona EUR. Ta sklad je edinstven, saj ni omejen na 15 držav upravičenk, vključenih v Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP, ampak je odprt tudi za nekatere države, ki niso članice EGP.

Sodelovanje med organizacijami držav upravičenk in držav donatoric je eden glavnih stebrov finančnih mehanizmov. Do sedaj je v podprte projekte vključenih 505 projektnih partnerjev iz Islandije, Lihtenštajna in Norveške. Da bi spodbudili nova partnerstva in sodelovanje, se organizirajo dogodki za povezovanje, ki povezujejo nosilce projektov iz držav upravičenk s projektnimi partnerji iz držav donatoric.

505 projektnih partnerjev iz držav donatoric sodeluje v podprtih projektih. 44% podprtih projektov vključuje partnerje iz ene od držav donatoric.

Ozadje

Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP predstavljata zavezo Islandije, Lihtenštajna in Norveške k spodbujanju bolj trajnostne in vključujoče rasti v Evropi, bilateralnega sodelovanja in reševanja skupnih izzivov. Obdobje financiranja 2014–2021 predstavlja doslej najbolj ambiciozno prizadevanje EGP/EFTA držav, ki je v skupni vrednosti sredstev 2,8 milijarde EUR namenjeno krepitvi bilateralnih odnosov in zmanjšanju socialnih in gospodarskih neenakosti v Evropi.

Nepovratna sredstva se usmerjajo prek programov, ki odražajo prednostne naloge Evropske unije. Vsaka država upravičenka ima več programov, ki obravnavajo najpomembnejša vprašanja na različnih področjih.

Odkrijte več – raziščite Status Report 2020!

Vir: Urad za finančne mehanizme

Otvoritveni dogodek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP ter delavnica za prijavitelje

4. junij 2021 – Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi Nacionalne kontaktne točke in Nosilca progama Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter programa Izobraževanje – krepitev človeških virov organizira Otvoritveni dogodek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP s sloganom »Sodelujemo za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo« in Delavnico za prijavitelje na razpis v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje in razpis v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov, ki bosta prek spleta potekala 16. junija 2021 z začetkom ob 10.00.

Otvoritveni dogodek

Na Otvoritvenem dogodku bo predstavljeno izvajanje Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP 2014–202 s poudarkom na programu Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje in programu Izobraževanje – krepitev človeških virov.

Program

 

10:00 – 10:05

Otvoritveni nagovor državne sekretarke, mag. Monike Kirbiš Rojs

 

10:05 – 10:15

Nagovor vodje Nacionalne kontaktne točke, mag. Nine Seljak

 

10:15 – 10:25

Nagovor norveške veleposlanice, Njene ekscelence gospe Trine Skymoen

 

10:25 – 10:35

Nagovor nam. gen. dir. Urada za finančne mehanizme, gospoda Árnija Pálla Árnasona

 

10:35 – 10:40

Promocijski video finančnih mehanizmov 2014–2021

 

10:40 – 10:50

Predstavitev programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje

 

10:50 – 11:00

Predstavitev programa Izobraževanje – krepitev človeških virov

 

Delavnica za prijavitelje

Na Delavnici za potencialne prijavitelje bosta predstavljena javni razpis in razpisna dokumentacija programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter programa Izobraževanje – krepitev človeških virov z možnostjo postavljanja vprašanj s strani udeležencev.

Program

12:30 – 12:35

Uvodni pozdrav in osnovne informacije

 

12:35 – 12:50

Razvoj projekta

 

12:50 – 13:05

O programu in javnem razpisu: Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje

 

13:05 – 13:20

O programu in javnem razpisu: Izobraževanje – krepitev človeških virov

 

13:20 – 13:30

Odmor

 

13:30 – 13:45

Prijava projekta

 

13:45 – 14:00

Upravičenost izdatkov

 

14:00 – 14:15

Informiranje in komuniciranje

 

14:15 – 14:35

Bilateralno sodelovanje: Norveška agencija za okolje (NEA) in Norveška agencija za mednarodno sodelovanje in izboljšanje kakovosti v visokem šolstvu (DIKU)

Prijava in druge informacije

Otvoritveni dogodek bo zaradi vabljenih gostov iz tujine potekal v angleškem jeziku, delavnica pa v slovenskem jeziku, z izjemo zadnje točke vezane na bilateralno sodelovanje.

Za dogodka je potrebno prijava. Prijave (ena prijava za oba dogodka) potekajo elektronsko do 14. junija 2021 na tej povezavi.

Otvoritveni dogodek in delavnica bosta potekala prek aplikacije Zoom. Dan pred dogodkoma boste na elektronski naslov prejeli povezavo, s klikom na katero se boste lahko pridružili spletnemu dogodku.

K udeležbi ste vljudno vabljeni vsi, ki vas zanimajo možnosti pridobivanja sredstev v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje in v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.

 

Vabilo

Objavljena so pogosto zastavljena vprašanja in odgovori vezani na razpis programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter programa Izobraževanje – krepitev človeških virov

3. junij 2021 – Nosilec programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter programa Izobraževanje – krepitev človeških virov je zbral vprašanja vezana na javni razpis za sofinanciranje projektov v okviru obeh programov. V nadaljevanju so odgovori na vprašanja zbrani po tematskih sklopih.

Pogosto zastavljena vprašanja in odgovori

Pogosto zastavljena vprašanja in odgovori so objavljena tudi tukaj za javni razpis v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, oziroma tukaj za javni razpis v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov. Redno spremljajte spletni strani razpisov, kjer se bodo objavljala posodobljena pogosto zastavljena vprašanja z odgovori.

Priporočamo, da se prijavitelji dobro seznanijo z vsebino javnega razpisa in razpisno dokumentacijo. V kolikor še vedno potrebujejo dodatne informacije vezane na javni razpis lahko vprašanja posredujejo na elektronski naslov Nosilca programa: nor_egp.svrk@gov.si.

Izvajanje Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP v Sloveniji v letu 2020

28. maj 2021 – Na letnem sestanku so države donatorice potrdile Kombinirano strateško in letno poročilo izvajanja Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP v Sloveniji za leto 2020, ki ga lahko najdete tukaj. Ob tej priložnosti pa objavljamo tudi informativni list s pregledom dogajanja v okviru finančnih mehanizmov, predvsem pa programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, programa Izobraževanje – krepitev človeških virov in Sklada za bilateralne odnose, katere upravlja Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Leto 2020 je bilo polno izzivov, ki so zahtevali prilagoditev novim okoliščinam. Kljub temu so bile izvedene številne aktivnosti v okviru programov in skladov ter dosežen pomemben napredek pri izvajanju Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP.

Pregled leta 2020: Izvajanje Norveškega finančnega mehanizma in Finančenga mehanizma EGP v Sloveniji

Nacionalna kontaktna točka

Nacionalna kontaktna točka

Novembra 2020 je bila sprejeta Uredba o izvajanju norveškega finančnega mehanizma in finančnega mehanizma EGP v Republiki Sloveniji v obdobju 2014–2021.

Oktobra 2020 je bil organiziran letni sestanek z državami donatoricami, na katerem je bil ocenjen napredek v izvajanju finančnih mehanizmov v Sloveniji, še posebej v luči pandemije Covid-19.

Večina informacijskih in komunikacijskih aktivnosti v letu 2020 je bilo treba prilagoditi razmeram pandemije Covid-19, nekatere dejavnosti so bile prestavljene na leto 2021, druge pa so bile izvedene preko spleta.

Nosilec programa                   

Večina izvedenih dejavnosti Nosilca obeh programov je bila namenjena pripravi Javnega razpisa in objavi v letu 2021. Razpis v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je objavljen tukaj. Razpis v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov je objavljen tukaj.

Odobren je bil projekt »Hiša za otroke/Barnahus«, ki ga v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov izvaja Ministrstvo za pravosodje. To je pilotni projekt, ki temelji na Zakonu o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke, ki bo na enem mestu, v otrokom prijaznem in varnem okolju, zagotovil ustrezno obravnavo otrok žrtev s celovito podporo visoko usposobljenih strokovnjakov.

Sklad za bilateralne odnose

Sklad za bilateralne odnose je instrument namenjen krepitvi sodelovanja, razširitvi znanja ter povečanju medsebojno razumevanja med državami donatoricami in državami upravičenkami. Namen sklada je finančno podpreti širok spekter dejavnosti, ki imajo jasno bilateralno naravo in prispevajo h krepitvi bilateralnih odnosov.

Zaradi pandemije Covid-19 so bile nekatere načrtovane bilateralne aktivnosti v okviru Sklada prestavljene ali izvedene na drugačen način. Vse načrtovane aktivnosti v okviru bilateralne iniciative »Raziskava na temo enakih možnosti na področju diplomacije« so bile izvedene do konca leta 2020.

Dekorativna slika

 

Sklad za civilno družbo (Acive Citizens Fund) in ostali programi ter skladi

Za informacije o Skladu za civilno družbo oz. Active Citizens Fund obiščite spletno stran sklada. Obiščite spletno stran Innovation Norway za informacije o programu Socialni dialog – dostojno delo. Obiščite tudi spletno stran Sklada za zaposlovanje mladih in Sklada za regionalno sodelovanje, ki se prav tako izvajata v okviru finančnih mehanizmov.

Tretji letni sestanek v okviru Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP 2014–2021

26. maj 2021 – Predstavniki držav donatoric so skupaj s Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko – v vlogi Nacionalne kontaktne točke in Nosilca programov – ter ostalimi udeleženci na tretjem letnem sestanku ocenili izvajanje Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP v letu 2020.

Na letnem sestanku, ki je tudi tokrat potekal prek spleta, so države donatorice potrdile Kombinirano strateško in letno poročilo za leto 2020, ki je objavljeno na spletni strani finančnih mehanizmov. Udeleženci so se seznanili s trenutnim statusom izvajanja programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, programa Izobraževanje – krepitev človeških virov, Sklada za civilno družbo (Active Citizens Fund), progama Socialni dialog – dostojno delo ter dveh horizontalnih skladov, in sicer za regionalno sodelovanje in za zaposlovanje mladih.

Razpravljali so tudi o poteku javnih razpisov v okviru programov Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter Izobraževanje – krepitev človeških virov, o  bilateralnem sodelovanju in iniciativah v okviru Sklada za bilateralne odnose, o prerazporeditvi sredstev rezerve tj. še nerazporejenih sredstev finančnih mehanizmov, ki so bila dodeljena Sloveniji, ter se pogovorili še o drugih odprtih vprašanjih.

Predstavniki držav donatoric so izpostavili,  da kljub temu da so bile razmere zaradi pandemije Covid-19 v letu 2020 težke in polne izzivov, se lahko iz te izkušnje marsikaj naučimo. Zaželeli so uspešno implementacijo ter poudarili, da si tudi vnaprej želijo dobrega in aktivnega sodelovanja.

Pregled leta 2020: Izvajanje Norveškega finančnega mehanizma in Finančenga mehanizma EGP v Sloveniji

Kombinirano strateško in letno poročilo o izvajanju Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021 v Sloveniji za leto 2020 (dokument je v angleškem jeziku)

 

Skip to content