Pravzaprav je mar večini – in moralo bi nam biti! Dvigovanje morske gladine, vročinski vali, gozdni požari, suše, poplave, splošno naraščajoče temperature … situacija ni rožnata. Ampak, upamo, da se na tem lahko še veliko naredi. Pretekli in ta teden na Poljskem poteka največje, najglasnejše in najpomembnejše srečanje na temo podnebja po Parizu. Imenuje se COP24, namenjeno pa je iskanju rešitev za enega največjih izzivov: našo prihodnost.
COP24 je neformalno ime za 24. konferenco pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah. Ta pomemben dogodek je nadaljevanje Pariškega sporazuma iz leta 2015, ko se je večina držav na svetu med drugim strinjala, bodo zvišanje povprečne svetovne temperature omejile na precej manj kot 2 °C. V teh dveh tednih, ko poteka konferenca, si bo na tisoče delegatov iz vsega sveta prizadevalo za dokončanje smernice za izvajanje Pariškega sporazuma, iskanje rešitve, kako jih izvesti in nas v idealnem svetu pripraviti na resnične spremembe, ki nas čakajo v prihajajočih letih.
Podnebje je eno izmed področij, ki je zelo pomembno na dnevnem redu Norveškega in EGP finančnega mehanizma. V zadnjih letih so bila z nepovratnimi sredstvi podprta številna prizadevanja za ustvarjanje bolj trajnostne, čistejše in boljše prihodnosti za vse.
Nepovratna sredstva so omogočila zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje uporabe obnovljive energije, zmanjšanje občutljivosti ljudi in ekosistemov na podnebne spremembe ter krepitev znanja o okoljski tehnologiji. V ta namen je bilo za programe za energijo in prilagajanje podnebnim spremembam namenjenih 270 milijonov EUR, podprtih je bilo več kot 200 projektov s področja energetske, okolja in biodiverzitete, kot je povečanje uporabe geotermalne energije v Romuniji, okoljskih strokovnjakov na Poljskem in zaščite biotske raznovrstnosti v Sloveniji, če jih imenujemo samo nekaj.
»Trenutno se soočamo s katastrofo globalne razsežnosti, ki jo je povzročil človek. Naša največja grožnja v tisočih letih so podnebne spremembe.«
David Attenborough, komentator in okoljevarstvenik
Medtem ko bodo prizadevanja za prilagoditev zmanjšala vpliv učinkov podnebnih sprememb, je edini način, da se izognemo bodočemu slabšanju že opaženih sprememb, zmanjšanje emisije toplogrednih plinov. EU si je zastavila cilj, da do leta 2020 zmanjša emisije toplogrednih plinov za 20% (v primerjavi s stopnjo iz leta 1990) in vsaj za 40% do leta 2030. To bi bilo treba doseči z večjo proizvodnjo obnovljivih virov energije in izboljšanjem energetske učinkovitosti in tudi z razvojem krožnega gospodarstva.
Leto 2030, rok iz Pariškega sporazuma, se hitro približuje, stvari pa se niso odvijale po načrtih. Naravne nesreče so v porastu, divjad se krči, skupnosti in gospodarstva pa trpijo posledice. Po navedbah Združenih narodov, obveznosti iz Pariškega sporazuma ne bodo izpolnjene, če vlade ne uvedejo dodatnih ukrepov. Podnebne spremembe so brez dvoma ena najbolj perečih tem na svetu, in bodo še naprej del vročih razprav, dokler ne bomo vsi storili nekaj konkretnega glede tega.
Več informacij o projektih, ki so bili podprti s področja podnebnih sprememb in energetike, lahko najdete na podatkovnem portalu, kjer so na voljo tudi bolj detajlni podatki o sofinanciranju po državah.
Urad za finančne mehanizme
