21. junij 2023 – V okviru projekta TERA, podprtega s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, si projektni partnerji prizadevajo za izboljšanje poklicnega in zasebnega življenja na podeželju. V ta namen je vzpostavljena tudi inovativno interaktivna spletna platforma TERA.
Projekt TERA obravnava izzive usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja v ruralnem okolju, s poudarkom na izboljšanju ozaveščenosti o možnostih usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja med ženskami in moškimi na podeželju. Osredotoča se na premagovanje več izzivov, kot je slabša ekonomska neodvisnost žensk na podeželju, razdrobljenost deležnikov v regiji pri naslavljanju teh izzivov ter geografska oddaljenost in omejen dostop do javnih sredstev. Cilj projekta je tako opolnomočiti moške in ženske na podeželju za učinkovito spopadanje z izzivi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja jim omogočiti večjo samostojnost in kakovost življenja.
Pri predstavitvi ključnih vsebin in aktivnosti, ki se razvijajo znotraj projekta, ima pomembno vlogo ima nova spletna platforma. Zagotavlja informacije o aktualnih izzivih, povezanih z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, ter predstavlja predloge rešitev in ukrepov, ki lahko prispevajo k izboljšanju enakosti spolov na podeželju. Na platformi so na voljo praktična navodila in usmeritve za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v družinah, kmetijah in delovnih organizacijah. Poleg tega ponuja širok izbor virov za nadaljnje branje in raziskovanje na tem področju.
Spletna platforma podrobno predstavlja TERA izobraževalno-ozaveščevalni program, ki je bil razvit na podlagi rezultatov Raziskave o enakosti spolov na podeželju (TERA, 2022) in drugih izvedenih projektov. Program je sestavljen iz šestih modulov, ki se izvajajo v obliki predavanj in spremljajočih delavnic. Vsak modul obravnava specifične izzive, povezane s problematiko projekta TERA, in jih lahko razdelimo v tri glavne vsebinske sklope:
Spolni stereotipi in vloge moških in žensk na podeželju.
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter enakost spolov.
Izzivi in ovire pri iskanju ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem na podeželju – napredek in inovativni pristopi.
Na spletni platformi so na voljo tudi podrobne informacije o mentorskem programu, prihajajočih delavnicah in drugih aktivnostih projekta.
Poleg tega platforma podrobno predstavlja tri ravni usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja: osebno raven (vključevanje moških v skrbstveno delo, aktivno očetovstvo, pravična porazdelitev gospodinjskih opravil), institucionalno raven (težave pri dostopu do javne infrastrukture) ter zakonodajno raven.
Projekt TERA soustvarjajo Razvojni center Murska Sobota kot nosilec projekta in projektni partnerji Regionalna razvojna agencija Posavje, IPES – Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, Zveza slovenske podeželske mladine, Center za razvoj trajnostne družbe in Inland Norway University of Applied Sciences z Norveške.
13. junij 2023 – Urad za finančne mehanizme je organiziral dvodnevno komunikacijsko delavnico za nacionalne kontaktne točke držav upravičenk, pridružili pa so se tudi upravljavci skladov za civilno družbo in regionalnih skladov ter predstavniki veleposlaništev.
Delavnico je zaznamoval Philip Weiss, TEDx govorec in ustanovitelj agencije ZN, je udeležencem predaval o moči umetne inteligence kot orodju za komunikacijo. V svojem nastopu je osvetlil kako umetna inteligenca lahko spremeni način, kako komuniciramo, ter kako odpira nove možnosti in izboljšuje naš dosežek v komunikacijskih prizadevanjih.
Urad za finančne mehanizme je predstavil dolgo pričakovano kampanje #OurStories, ki se bo začela septembra. Kampanja bo s prepričljivimi pripovedmi očarala občinstvo ter prikazala izjemen vpliv sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP. Za potrebe kampanje so intervjuvali 70 ljudi in obiskali 16 držav. Kampanja in finančna mehanizma bosta septembra tudi predstavljena na razstavi v Evropskem parlamentu.
Na delavnici so udeleženci podelili nekaj najboljših praks na področju komuniciranja. Predstavili so navdihujoče primere pripovedovanja zgodb o vplivu finančnih mehanizmov. Regionalna sklada sta predstavila idejo o spletni reviji, ki združuje Sklad za regionalno sodelovanje in Sklad za zaposlovanje mladih ter predstavlja vrsto projektov, izvedenih v okviru teh skladov. Upravljavca Sklada za civilno družbo (Active Citizens Fund) s Slovaške in Grčije sta predstavila proces snemanja videospotov projektov, ki so jih izvajale nevladne organizacije. Grška Nacionalna kontaktna točka je predstavila kampanjo Water Matters, medtem ko je poljska Nacionalna kontaktna točka prikazala svoj pristop k pripovedovanju zgodb ljudi v projektih preko spletnih člankov.
8. junij 2023 – Urad za finančne mehanizme je objavil Status Report za leto 2022. Poročilo predstavlja prispevek Islandije, Lihtenštajna in Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi do konca leta 2022.
Evropa se sooča z velikimi izzivi. Neupravičena agresija Rusije nad Ukrajino ni le napad na Ukrajino, ampak tudi na naše skupne vrednote, kot so svoboda, demokracija, spoštovanje človekovih pravic in mednarodno pravo. Sosednje države Ukrajine, od katerih so nekatere tudi upravičenke do sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP, se soočajo z izzivi, povezanimi z velikim pritokom beguncev in posledicami, ki jih to prinaša. Za ublažitev razmer so bila nekatera sredstva finančnih mehanizmov usmerjena za pomoč ukrajinskim beguncem v državah upravičenkah. Do konca leta 2022 je bilo za projekte in pobude v ta namen namenjenih več kot 13 milijonov EUR.
Splošni cilj Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP je zmanjšati socialne in gospodarske razlike v Evropi. Podpora v okviru teh sredstev je namenjena varovanju temeljnih vrednot demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravne države. Danes sta finančna mehanizma največji posamezni vir financiranja organizacij civilne družbe, ki si prizadevajo za spodbujanje teh vrednot v državah upravičenkah. To financiranje je zaradi krčenja državljanskega prostora ter vse večjega pritiska na demokracijo in pravno državo, ki smo mu bili priča v zadnjih letih v različnih evropskih državah, še pomembnejše kot kdaj koli prej.
Z velikim poudarkom na bilateralnem sodelovanju sredstva finančnih mehanizmov pomagajo tudi pri krepitvi kompetenc in zmogljivosti, ustvarjanju mrež, razvoju poslovnih zamisli in širjenju tržnih deležev. Nekateri od teh rezultatov so predstavljeni v tem poročilu. Poročilo vsebuje pregled dejavnosti, izvedenih v okviru Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP do konca leta 2022. Poudarja koristi naših skupnih prizadevanj in omogoča vpogled v to, kako Islandija, Lihtenštajn in Norveška sodelujejo pri spodbujanju bolj zelene, konkurenčne in vključujoče Evrope.
Konec leta 2022 se je izvajalo vseh 97 programov, podpisane pa so bile pogodbe za več kot 6.000 projektov v okviru 2,8 milijarde EUR dodeljenih sredstev. Skupno je podporo prejelo 1.056 podjetij, ustvarjenih pa je bilo 3.976 delovnih mest. Organizacijam civilne družbe je bilo razdeljenih več kot 210 milijonov EUR, 40 % vseh projektov pa je imelo partnerja iz države donatorice. Ker se bodo programi izvajali do leta 2024, bomo v prihodnosti videli še več rezultatov.
Evropa se sooča z velikimi izzivi zaradi podnebnih sprememb, degradacije okolja in nezadostne količine trajnostne energije. Cilj evropskega zelenega dogovora je, da EU do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina, kar zahteva sistemsko spremembe in znatne naložbe. Finančna mehanizma podpirata projekte, ki spodbujajo okolju prijaznejšo Evropo in zagotavljajo skladnost z zahtevami EU okoljskimi standardi, pospeševanjem tehnologije čiste energije in spodbujanjem energetsko učinkovitih rešitev. Za zeleno Evropo je namenjenih 421,1 milijona EUR sredstev za 15 programov iz 12 držav upravičenkah, v okviru katerih se izvaja 672 projektov. V 43% projektov sodelujejo tudi partnerji iz držav donatoric.
Evropa med okrevanjem po pandemiji COVID-19, vojno v Ukrajini in novimi izzivi, kot sta rast cen in oskrba ter motnje v dobavni verigi, pospešuje zeleni prehod,. Finančna mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma podpirata zasebna podjetja, raziskave ustanove in visokošolsko izobraževanje za spodbujanje trajnostne rasti in konkurenčnosti. Nepovratna sredstva prispevajo k ciljem EU na področju trajnostne rasti z odpravljanjem vrzeli v financiranju in gradnjo raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti v državah upravičenkah. Za konkurenčno Evropo je namenjenih 830,9 milijona EUR sredstev za 38 programov iz 14 držav upravičenkah, v okviru katerih se izvaja 1.807 projektov. V 63% projektov sodelujejo tudi partnerji iz držav donatoric.
Ruski vdor v Ukrajino leta 2022 je pomembno vplival na življenja in poslabšal obstoječe neenakosti v Evropi, kar je poudarilo potrebo po bolj vključujoči družbi. Finančna mehanizma sta zavezana spodbujanju vključevanja, pri čemer je bilo več kot 1 milijarda EUR zagotovljenih za projektov v prednostnih sektorjih, kot so socialna vključenost, kultura, civilna družba in pravosodje. Te pobude krepijo zmogljivosti in odgovornost institucij ter pomagajo opolnomočiti ranljive skupine. Kljub temu, da ta sredstva niso mehanizem nujne pomoči, se je hitro preusmerilo 13 milijonov EUR za reševanje begunske krize, ki jo je povzročila vojna, s podporo organizacij civilne družbe v državah upravičenkah. Za vključujočo Evropo je namenjenih 1.061,3 milijona EUR sredstev za 53 programov iz 14 držav upravičenkah, v okviru katerih se izvaja 3.526 projektov. V 27% projektov sodelujejo tudi partnerji iz držav donatoric.
V teh negotovih časih je pomembno, da še naprej krepimo evropske vrednote. Finančna mehanizma sta eden od načinov, ki jih Islandija, Lihtenštajn in Norveška uporabljajo za reševanje tega vprašanja. Države donatorice se veselijo nadaljnjega tesnega sodelovanja z vsemi državami upravičenkami v prihodnjem letu.
8. junij 2023 – V ponedeljek, 5. junija 2023, je na Fakulteti za humanistične študije v Kopru potekala novinarska konferenca v okviru projekta ŠOLA PRENOVE ZA NOVE GENERACIJE. S konferenco so sodelujoči partnerji želeli predstaviti ozadje projekta ter projektno aktivnost, ki je potekala istega dne v Arheološkem parku v Simonovem zalivu.
Barbara Možina, koordinatorica pri nosilcu projekta Združenje zgodovinskih mest Slovenije, je izpostavila, da je glavni cilj projekta povečati prisotnost kulturne dediščine tako pri učnih urah kot pri dnevih dejavnosti z razvojem nove učne prakse, didaktičnih pripomočkov in prenosa izkušenj ter dobrih praks iz norveškega učnega sistema. S projektom, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, se nova učna praksa razvija in testira v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem (UP FHŠ), Šolskim centrom Škofja Loka, Srednjo šolo za lesarstvo (ŠCŠL SŠL), Osnovno šolo Ivana Groharja (OŠIG), Občino Škofja Loka (OBŠL) in norveško organizacijo MAGMA Geopark AS (MAGMA).
Dekanja UP FHŠ, prof. dr. Irena Lazar, je poudarila da so strokovno razvite vsebine, na področju kulturne dediščine, kot so priročniki, pripomočki, učne priprave ter usmeritve pri načrtovanju dnevov dejavnosti ključnega pomena ter dobra spodbuda učiteljem osnovnih šol, za večjo vključitev vsebin kulturne dediščine v osnovnošolsko poučevanje.
Doc. dr. Zrinka Mileusnić,koordinatorica pri projektnem partnerju UP FHŠ, je predstavila potek aktivnosti Dan dejavnosti za učence OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke, ki so se udeležili programa kulturnega dne v Arheološkem parku v Simonovem zalivu. Študenti UP FHŠ so pod vodstvom doc. dr. Zrinke Mileusnić in strokovnih sodelavcev arheološkega parka pripravili bogat pedagoški program z ogledom parka, rimskih mozaikov in ostankov stanovanjskega dela rimske vile, nudili so pa tudi vodeno izkušnjo in doživetje interaktivnega interpretativnega centra in delavnice rimske pisave. Vzpostavitev interpretativnega centra v parku, konzervirani in prezentirani ostanki vile s pristaniščem in vključitev parka v kulturno in turistično ponudbo so bili rezultati projekta AS, ki je bil podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP v preteklem obdobju 2009–2014.
Program je bil načrtovan tako, da je učencem, poleg izkušnje klasične oblike učenja, nudil tudi interaktivno in dinamično obliko preko inovativnih metod poučevanja, ki so del nove učne prakse projekta. S primerjavo obeh metod poučevanja se želi vzpostaviti znanstveno podkrepljena primerjava med metodami poučevanja iste vsebine kulturne dediščine ne samo na podlagi vtisa učencev ter učiteljev, temveč tudi preko nevrološkega testiranja učencev med samo učno izkušnjo.
Pri razvoju nove učne prakse je bil v projekt vključen psiholog in nevroznanstvenik Andrea Bariselli, ki je s svojo ekipo testiral učence preko t.i. prenosnih EEG naprav. Z napravami se zabeleži električna aktivnost, ki jo proizvajajo možgani. Osrednji namen samega testiranja je izmeriti kognitivni odziv pri zaznavanju in obdelavi dražljajev z uporabo tehnik, specifičnih za aplikativno nevroznanost, za raziskovanje izkušenj skupine učencev med različnimi metodami poučevanja. Pripravljene meritve so namenjene opazovanju sprememb na ravni kognitivne obremenitve, pozornosti, stopnje vključenosti in zaznanega dobrega počutja med načrtovanimi aktivnostmi.
Koordinatorica projekta na OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka, učiteljica likovne umetnosti Petra Primc Marko je izjavila: “V ponedeljek, 5. 6. 2023 je v okviru šole v naravi 70 učencev 5. razredov obiskalo Arheološki park v Simonovem zalivu. Med zanimivim programom je potekalo tudi nevrotestiranje za namen projekta Šola prenove za nove generacije. V testiranje so bili vključeni skoraj vsi učenci; projekt je na šoli zdaj vsem poznan, z njim so dobro seznanjeni tudi starši. Vsi smo zelo ponosni, da smo del take lepe zgodbe. Nevrotestiranje je na svoji drugi stopnji, z dnevom dejavnosti bil tudi zaključen, počakati moramo le še na rezultate. V sklopu projekta se vzporedno na šoli odvija izdelava didaktičnega kotička v sodelovanju s Šolskim centrom, oddelkom za lesarstvo. V ta namen bo del šole dobil novo podobo in nov namen, obarvan s kulturno dediščino. Računamo, da bo končan v začetku naslednjega šolskega leta. Kotiček se bo imenoval Pod Homanovo lipo.”
Novinarska konferenca se je zaključila z izjavo koordinatorice projekta pri projektnem partnerju ZVKDS, Nataše Ülen, ki razvija vsebino, ki bo učiteljem v podporo pri poučevanju o kulturni dediščini:
“S projektom želimo torej približati kulturno dediščino učiteljem in s tem posredno samim učencem; kulturna dediščina namreč v prostoru naglo izginja, se celo mora prilagoditi novim, a hkrati tujim trendom in njena neposredna okolica se mestoma preoblikuje tudi do nerazpoznavnosti, medtem ko se tradicionalne veščine in stara znanja izgubljajo v pozabo, s tem pa tudi raznovrstni tradicionalni poklici; nenazadnje pa se postopoma izgublja sama identiteta našega prostora. V okviru projekta smo testiranje z g. Bariselijem izvedli v učilnicah OŠ Ivana Groharja pred dobrim mesecem dni, torej v aprilu. Če zgolj v grobem povzamemo, so prvi rezultati pokazali izjemno pozitiven učinek na sam proces učenja v primerjavi s klasičnim poukom v učilnici, kot ga poznamo.
S projektom želimo učiteljem nuditi kar se da največ strokovne podpore, zato smo kot prvo nalogo na projektu izvedli podrobne analize učnih načrtov nekaterih predmetov. Z analizo obstoječih obveznih vsebin smo iskali termine, ki bi jih lahko učencem predstavili oziroma interpretirali na področju kulturne dediščine ter jih obenem čim bolj medpredmetno povezali. S povezovanjem predmetov učiteljem omogočimo strnjeno, več nivojsko razlago ter obenem pridobitev nekaj časa za druge vsebine, učencem pa bolj plastični prikaz novih pojmov ter posledično bolj poglobljeno utrjevanje znanja. ZVKDS je zadolžen tudi za pripravo priročnikov za učitelje po triadah z odprtimi učnimi pripravami, ki sledijo v prihodnjih mesecih ter izvedbo usposabljanj.”
7. junij 2023 – V okviru projekta Prometej, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, je bila razvita spletna platforma, na kateri lahko zaposleni odkrivajo strategije za doseganje harmoničnega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Programi usposabljanja in digitalni viri posameznikom omogočajo učinkovito povezovanje poklicnega in zasebnega življenja. Projektni partnerji spodbujajo vključujočo organizacijsko kulturo ter ozaveščajo o pomenu ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter enakosti spolov v podjetjih.
Projektni partnerji skozi projekt Prometej naslavljajo problematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih po epidemiji Covid-19. Spodbujajo podjetja in organizacije, da svoje organizacijske strukture vzpostavijo na temelju enakosti spolov. Epidemija Covid-19 je namreč poglobila obstoječe neenakosti med ženskami in moškimi na trgu dela, pri čemer je še posebej vplivala na ženske ter možnosti zasledovanja in razvoja njihove kariere.
Osrednji cilj projekta je opolnomočenje zaposlenih žensk in moških s preizkušenimi ukrepi za lajšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja pri opravljanju dela na domu in dela na lokaciji, prilagojenimi za različne ravni delovnih mest v posameznih v konzorcij vključenih organizacijah. Na takšen način je posreden cilj projekta tudi implementacija individualističnega, po meri krojenega izobraževalnega pristopa, osnovanega na pozitivni psihologiji, ki prispeva h grajenju spoštljive, na enakosti spolov in raznolikosti temelječe organizacijske kulture.
V ta namen so razvili spletno platformo PROMETEJ, ki nudi informacije o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja zaposlenim na eni strani ter vodstvu v organizacijah na drugi strani, s pomočjo določanja izhodiščne točke vsakega posameznika, z naborom ukrepov za doseganje sprememb na tem področju ter izobraževalnimi moduli.
Projekt PROMETEJ soustvarjajo Ameriška gospodarska zbornica kot nosilec projekta in projektni partnerji IPES – Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, Merkur trgovina, Riko, industrijski, gradbeni inženiring in leasing, Univerza v Mariboru, Knauf Insulation, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, A1 Slovenija, AMZS in Norveška avtomobilska fundacija.
5. junij 2023 – Ob Svetovnem dnevu okolja so projektni partnerji na novinarski konferenci v rabljenih ladijskih kontejnerjih studioKroG predstavili dobre prakse ohranjanja okolja in trajnostnega razvoja. V teh izrednih časih je postalo jasno, da je skrb za naš planet ključnega pomena, saj se soočamo s številnimi izzivi, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. In ravno zato se je ob Svetovnem dnevu okolja predstavil projekt Studio krožnega gospodarstva – studioKroG, ki bo pripomogel k ustvarjanju bolj trajnostne in odgovorne prihodnosti.
Ob Svetovnem dnevu okolja razmišljamo tudi o obnovljivih virih energije za trajnostno prihodnost. Prehod na obnovljive vire energije, ki so ključni za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ohranjanje naravnih virov ter prehod v bolj trajnostno prihodnost, je nujen. Svetovni dan okolja spodbuja in poudarja pomen uporabe obnovljivih virov energije, kot so sončna, vetrna, hidro, geotermalna energija in drugi viri, ki so neizčrpni in imajo manjši vpliv na okolje v primerjavi s fosilnimi gorivi, kar se prezentira tudi v Studiu krožnega gospodarstva (Slovenske Konjice, CPU). Sodelujoči partnerji v projektu studioKroG, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, so na ta dan predstavili najnovejše pristope, ki postavljajo nove standarde na področju trajnostne arhitekture, oblikovanja in gradnje po načelih krožnega gospodarstva.
Studio krožnega gospodarstva je namreč inovativen koncept, ki temelji na načelih krožnega gospodarstva. Krožno gospodarstvo je pristop, ki si prizadeva omejiti porabo naravnih virov, zmanjšati odpadke, spodbujati recikliranje in ponovno uporabo materialov. Ta pristop temelji na zamisli, da se lahko izdelki, materiali in viri uporabljajo v neskončnih krogih, s čimer se zmanjšuje negativen vpliv na okolje. Projekt Studio krožnega gospodarstva je zasnovan z namenom, da postane zgled trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva za druge lokalne skupnosti. S tem projektom si prizadevamo za vzpostavitev celovitega okoljskega in gospodarskega sistema, ki bo spodbujal zmanjšanje odpadkov, ponovno uporabo in recikliranje ter spodbujal lokalno zaposlovanje in gospodarsko rast. V okviru projekta Studio krožnega gospodarstva so vzpostavili inovativno infrastrukturo, ki omogoča boljše razumevanje krožnega gospodarstva, spodbuja lokalno proizvodnjo in ponovno uporabo materialov. Cilj je doseči popolno ponovno rabo virov in zmanjšanje odpadkov na minimum.
Dr. Klavdija Rižnar iz Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj, ki je nosilec projekta, je predstavila projekt, cilje in spreminjanje paradigme v kontekstu, da krožno gospodarstvo predstavlja premik od tradicionalnega linearnega modela (proizvodnja, uporaba, odstranitev) k modelu, ki poudarja obnovljivost virov in ohranjanje materialov v krogu. Pomembno je razumeti, da krožno gospodarstvo zahteva spremembo načina razmišljanja in delovanja ter premislek o celotnem življenjskem ciklu izdelkov.
Mag. Bojan Pirš, direktor OKP Rogaška Slatina, ki je partner v projektu in aktivno sodeluje v praksi s štirimi ladijskimi kontejnerji v zbirnem centru OKP, kjer deluje tudi CPU. Poudaril je, da imajo kot izvajalec javne službe pomembno vlogo v celovitem sistemu krožnega ravnanja z viri, predvsem iz vidika potrebe po zmanjšanju odpadkov in učinkoviti rabi virov. Ključno načelo krožnega gospodarstva je namreč zmanjšanje količine odpadkov in učinkovita raba virov, kar zmanjša potrebo po rabi energije. Namesto, da bi materiali končali kot odpadki, jih je treba ohraniti v krogu uporabe, zato je potrebno vzpostaviti njihovo pravilno izvorno ločevanje in preusmeritev v uporabo snovnih tokov, kot ga prikazuje koncept StudioKroG.
Polona Kukovec Lakota iz Razvojno raziskovalnega centra Ormož je orisala pomen izobraževanja in ozaveščanja na področju krožne rabe virov. Za uspešno uveljavljanje krožnega gospodarstva je namreč pomembno izobraževanje in ozaveščanje tako posameznikov kot tudi organizacij. Poudarek je na razumevanju koncepta krožnega gospodarstva, spodbujanju trajnostnega načina življenja, ozaveščanju o pomembnosti zmanjšanja odpadkov in učinkovite rabe virov.
Dr. Marinka Vovk iz CPU je kot investicijski partner studioKroG predstavila praktične primere krožne rabe virov v dveh povsem prenovljenih (rabljenih) ladijskih kontejnerjih, ki prezentirajo ponovno uporabo (»RE-USE«), »waste design« in industrijsko simbiozo, kar se v praksi kaže v designu izdelkov, ki so narejeni iz odpadkov. Gre za prepričljiv dokaz možne ponovne uporabe, kjer je uporabljeno samo to, kar že obstaja. Nameščene solarne celice na kontejnerju, ki vizualno to skoraj ni več, so prvi primer ponovne uporabe tega odpadka po sistemu industrijske simbioze z družbo Zeos d.o.o. Zato je prispevek projekta tudi na področju obnovljivih virov energije, ki so ključni za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Razkrila je multiplikativno uporabo obnovljenih ladijskih kontejnerjev v dizajnu, ki omogoča ustvarjanje trajnostnih in privlačnih prostorov brez uporabe deviških materialov in razvoj zelenih delovnih mest v Sloveniji.
StudioKroG je tako vodilna sila v preoblikovanju kontejnerjev v unikatne bivalne enote, pisarne, kavarne, turistične info-točke in druge funkcionalne prostore za različne ciljne skupine. Predanost trajnosti in vizionarski pristop vključujeta uporabo obnovljivih materialov, energijsko učinkovite rešitve in ohranjanje naravnega okolja, kar je tudi namen svetovnega dneva okolja za ves planet.
26. maj 2023 – V sklopu trimesečnega pilotnega projekta dinamičnih skupinskih prevozov na delo je vsak dan več kot 100 ljudi iz občin med Kranjem in Ljubljano prisedlo v kombi in s sopotniki na trajnosten način potovalo na delovno mesto na območju UKC in BTC ter domov. Kar tri četrtine uporabnikov bi se tudi v prihodnje odločilo za tak način potovanja na delo, predvsem zato, ker odpadejo skrbi in stres, povezan z vožnjo z lastnim avtomobilom. Mesečno bi bili za tak prevoz pripravljeni plačati okoli 70 evrov, kar je manj kot polovica ocenjenega dejanskega stroška na osebo. Za preostanek bi bilo potrebno najti vire sofinanciranja. Znižanje različnih emisij od 37 % pa do 70 %, ki jih tej modaliteti pripisujejo na Institutu Jožef Stefan, je lahko močna motivacija za sodelovanje.
Organizirani prevozi s kombiji, pri katerih so zaposleni lahko izbrali svoj čas odhoda in vračanja domov z dela, so se izvajali tri mesece – v februarju, marcu in aprilu 2023 in so bili za uporabnike povsem brezplačni. Projekt je bil zasnovan in v celoti podprt v sklopu projekta SmartMOVE – Pametne rešitve za trajnostno mobilnost, ki je podprt s sredstvi Finančnega mehanizma EGP. »V intenzivnem sodelovanju si osem organizacij prizadeva poiskati konkretne rešitve za boljše upravljanje mobilnosti na območjih z veliko prometa, predvsem z namenom blaženja njegovih posledic«, je uvodoma povedal Klemen Gostič z Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije RRA LUR, ki je vodilni partner projekta in poudaril, da je »v Ljubljani več kot 220.000 delovni mest oziroma več kot četrtina vseh delovnih mest v Sloveniji, zaradi česar se več kot 120.000 ljudi dnevno pripelje v Ljubljano od drugod. Ljubljana z okolico je območje z največ prometa v Sloveniji, največ ogljičnega odtisa pa povzroča motoriziran osebni promet. Po podatkih iz leta 2021 ta zajema na ravni Slovenije ker 80 % delež vseh dnevnih potovanj«.
»Pilotni projekt skupinskih prevozov na delo je poleg izdelave mobilnostnih načrtov za izbrana podjetja eden glavnih projektnih elementov, zato smo zadovoljni, da ga je opravil izkušen partner kot je GoOpti, saj je prevoze brezhibno koordiniral. S pomočjo temeljite obdelave podatkov, ki so jo opravili na Odseku za tehnologije znanja in Odseku za znanosti o okolju na Inštitutu Jožef Stefan, pa lahko učinke tovrstnega prevoza na zmanjševanje emisij tudi zelo dobro razumemo«, je še povzel Gostič.
K projektu SmartMOVE je z 8.500 zaposlenimi pristopil tudi največji zaposlovalec pri nas, Univerzitetni klinični center Ljubljana. Pridružila sta se tudi BTC d.d. za območje nakupovalnega središča BTC City in IKEA Slovenija d.o.o.. Na osnovi analize potovalnih navad zaposlenih na teh območjih so za poskusni projekt prevozov izbrali občine Kranj, Kamnik, Domžale, Radomlje, Komendo, Mengeš in Trzin. Pri podjetju GoOpti so preko spletne strani »Gremo Skupaj«, postavljene posebej za ta projekt, prejeli kar 573 prijav na prevoze. Izmed teh so nato izbrali 131 uporabnikov, ki so prevoze uporabljali enkrat do petkrat tedensko.
Analiza zadovoljstva anket uporabnikov je pokazala, da je t.i. dinamični »shuttle«, ki se prilagaja povpraševanju, v največjem delu pritegnil prav potnike, ki te iste poti večinoma opravljajo s svojim lastnim vozilom (kar 73 %). Potniki najbolj cenijo brezskrbnost, ki jo s seboj prinaša ta način prevoza, njegovo zanesljivost, bližino postaje, udobje in dejstvo, da jih razreši nadloge iskanja parkirnega prostora. »V pilotnem projektu je treba testirati čim več scenarijev, vmes smo tako v prevoze vključili tudi izmenske delavce. Tudi zato je podatek o povprečni zasedenosti relativno nizek (34 %), kljub temu pa so številke opogumljajoče – emisije CO2 smo uspeli znižati za 37 %, kar bi lahko z uporabo električnih vozil izboljšali še za dodatnih 20%, NOx in trdne delce (PM) pa tudi do 70 %« je povzel Marko Guček, CEO podjetja GoOpti.
Prof. dr. Marko Bohanec iz Odseku za tehnologije znanja na Institutu Jožef Stefan je pojasnil, da izračuni temeljijo na različnih scenarijih in potovanj in upoštevajo dejavnike kot so starost vozil, s katerim bi se analizirani potniki sicer vozili, vrsta goriva, dolžina njihove vožnje ipd. Najboljše rezultate so dosegali na relaciji Komenda – UKC. »Višja povprečna zasedenost, kakršna je bila denimo na relaciji Kamnik – Radomlje – Domžale – Ljubljana, bi gotovo pomenila izdatno znižanje emisij pri potovanju na delo«, je pojasnil Marko Guček, CEO podjetja GoOpti in dodal, da bi na domžalski relaciji v času konic zlahka računali z želeno 75 % zasedenostjo.
»Verjamemo, da je dolgoročen obstoj dinamičnega »shuttla« mogoč, vendar zahteva tesno sodelovanje JPP, sopotništva, podjetij in uporabnikov. Na ravni države bi bil potreben razmislek, ali se ta modaliteta prevoza in morebitne druge alternative lahko funkcionalno vključijo v strategijo upravljanja mobilnosti, na tej osnovi pa bi morala na novo osmisliti tudi sofinanciranje. Na drugi strani bi lahko korak v tej smeri naredili tudi delodajalci in vsaj svoja vlaganja v parkirna mesta preusmerili v različne oblike trajnostne mobilnosti za svoje zaposlene. Svojo vlogo bi lahko odigrale tudi občine ali pa vsi od naštetih v skupnem modelu«, je zaključil Guček. Izpostavil je še, da bi si želeli v prihodnosti tesneje sodelovati z JPP: »Testirati bi si želeli dinamični skupinski prevoz od doma do postaje javnega potniškega prometa in nazaj«. Prihodnost pa vidijo tudi v odpiranju aplikacije sopotništvu, s čimer bi lahko izkoristili proste sedeže vozil, ki so dnevno že na cestah«.
Klemen Gostič z RRA LUR je še pozval podjetja, da pričnejo intenzivneje naslavljati tematiko trajnostne mobilnosti med svojimi zaposlenimi. S tem namenom v sklopu projekta SmartMOVE: Pametne rešitve za trajnostno mobilnost v jeseni 2023 načrtujejo brezplačna izobraževanja za podjetja, namenjena tako ozaveščanju vodstva o možnih ukrepih kot motivacijo zaposlenih k spremembi svojih potovalnih navad. Interes že sprejemajo preko spletne strani www.smart-move.si.
23. maj 2023 – V petek, 19. maja 2023, je na Jelovici potekalo pogozdovanje za obnovo poškodovanega gozda v projektu JeloviZA. Gozdovi Jelovice so bili v preteklosti močno poškodovani zaradi vetroloma, snegoloma in žledoloma, kasneje pa so ga prizadeli še podlubniki. Za uspešno obnovo ogolelih površin ter pester in odporen gozd, bomo do konca meseca na 10 hektarih površin posadili kar 24.000 avtohtonih in vrstno pestrih sadik macesna, gorskega javorja, rdečega bora, bukve in jelke.
Z aktivnostmi, ki potekajo v okviru projekta JeloviZA, si prizadevajo povečati odpornost gozda na vremenske ujme in druge posledice podnebnih sprememb. Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije Sore, je predstavil namen in glavne aktivnosti projekta JeloviZA. Poudaril je, da si ne želimo Pokljuke, ampak sonaravnega razvoja in vrstno pester gozd, ki je bolj odporen na klimatske spremembe. Hkrati se je zahvalil vsem partnerjem in deležnikom projekta, ki skupaj sodelujemo na tem območju.
Partnerji dve leti trajajočega projekta CIPRA Slovenija, Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Občina Železniki, CIPRA International in Razvojna agencija Sora, si skupaj z deležniki prizadevajo ohraniti območje tudi za prihodnje generacije, razvijati pa ga želijo na sonaraven in trajnosten način. V okviru projekta so namestili števce za štetje prometa in obiskovalcev, popisujejo vrste kot so divji petelin, gozdni jereb in triprsti detel, vrednotijo ekosistemske storitve, obnovili bodo gnezdilnice za sove kozače, predvsem pa sooblikujejo Model upravljanja, ki bo predstavljal temelj za trajnosten razvoj območja.
Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, ki je prav tako aktivno sodeloval pri sadnji dreves na Jelovici, je poudaril pomen umetne sadnje, poleg tega pa tudi skrb lastnikov v prihodnjih štirih letih za vzgajanje in nego sadik, ki so ključna za uspešnost obnove. Pozdravil je tudi nove pristope, kot je zaščita sadik pred objedanjem z lesenimi ogradami, kar tudi omogoča nemoten prehod za gozdne kure, kot sta divji petelin in gozdni jereb. Za mnoge živalske vrste žičnate ograje, ki so se uporabljale v preteklosti, niso primerne.
Dr. Irena Mrak, Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled, je dodala, da bodo v okviru projekta spremljali tudi primerjavo naravne in umetne obnove, kar bo ključno pripomoglo k smernicam za nadaljnjo usmerjanje obnove Jelovice.
Matija Benedičič, Gozdno gospodarstvo Bled, je povedal, da se gozd naravno lepo obnavlja, s sadnjo pa mu pomagamo, da je ta obnova še uspešnejša. »Največ sadimo macesna in gorskega javorja, nekaj rdečega bora, v manjšem odstotku pa sadimo bukev in jelko.«
16. maj 2023 – Dijaki zaključnih letnikov več pomurskih šol so v okviru projekta TALENT LAB v prostorih Ekonomske šole Murska Sobota predstavili rezultate svojega večmesečnega dela reševanja konkretnih izzivov pomurskih podjetij, s čimer so krepili tudi svoje kompetence. Dogodka sta se udeležila minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek in veleposlanica Norveške Trine Skymoen.
Na predstavitvenem dogodku so se zbrali dijaki zaključnih letnikov Ekonomske šole Murska Sobota, Dvojezične srednje šola Lendava, Biotehniške šole Rakičan in Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci ter študenti Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Mladi talenti so na kreativen način predstavili rezultate dela v preteklih mesecih, ko so z mentorji iskali rešitve na konkretne izzive pomurskih podjetij. Komisija je izbrala najboljše primere.
Minister Jevšek je čestital vsem mladim, vključenim v projekt. Posebej je izpostavil pomen povezovanja lokalnih in izobraževalnih institucij ter gospodarstva: “To povezovanje je zelo pomembno za nadaljnji razvoj regije ter za to, da mladim omogočimo zaposlitev in karierno pot tukaj, v Pomurju,” je poudaril minister Jevšek. Ob tem je opozoril, da je brezposelnost mladih najbolj problematična v vzhodni Sloveniji, še posebej v Pomurju: “Vse več mladih tudi zapušča regijo, saj se po študiju v Ljubljani ali Mariboru ne vračajo več nazaj. Cilj države je bolj skladen regionalni razvoj, zato moramo te trende obrniti,” je še dodal.
Zbrane je nagovorila tudi veleposlanica Norveške, Trine Skymoen, ki je izpostavila pomen bilateralnega sodelovanja na vseh ravneh – nacionalni, lokalni in osebni. Poudarila je, da so mladi gonilna sila razvoja, še posebej ko sodelujejo z lokalnim okoljem. Damjan Anželj, župan Mestne občine Murska Sobota, je dejal, da povezovanje izobraževalnih ustanov in mladih s podjetniškim okoljem pozitivno vpliva na ustvarjanje delovnih mest in ohranjanje mladih v regiji.
Marko Močnik, direktor Pomurskega tehnološkega parka, ki nastopa v vlogi nosilca projekta TALENT LAB, je udeležencem predstavil razloge in nadaljnje ukrepe za krepitev podpornega okolja in povečanje zaposlitvenih potencialov v Pomurski regiji. Poudaril je pomen vlaganj v raziskave in razvoj, kar je v trenutnem obdobju nizke brezposelnosti ključno.
Dogodka so se udeležili tudi ravnatelji sodelujočih srednjih šol, predstavniki podjetij ter mentorji in koordinatorji iz partnerskih organizacij.
Projekt “TALENT LAB – Povečanje zaposlitvenih potencialov v pomurski regiji” se s krepitvijo veščin mladih in zmogljivosti podpornega okolja osredotoča na povečanje zaposlitvenih potencialov mladih v Pomurski regiji. Vzpostavlja mentorske sheme in je usmerjen v praktično reševanje realnih gospodarskih izzivov. Projekt sofinancira Norveški finančni mehanizem v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
12. maj 2023 – Eden izmed dveh glavnih ciljev finančnih mehanizmov je krepitev bilateralnih odnosov, ki je na projektni ravni v polnem zanosu. Študijski obiski so odlična priložnost za oglede dobrih praks in izmenjavo neprecenljivih izkušenj. Kar nekaj slovenskih projektnih partnerjev se je v zadnjih mesecih mudilo v državah donatoricah – Islandiji, Lihtenštajnu ali na Norveškem. Prav tako pa so slovenski nosilci projektov gostili tuje partnerje. Na primer, v okviru projekta SCHOOL21 so slovenski in norveški partnerji spoznavali nove metode poučevanja na prostem. V sklopu projekta SALOMON pa so kolesarnico in polnilne postaje na parkirišču Splošne bolnišnice Novo mesto otvorili skupaj s projektnimi partnerji z norveške Univerze Nord.
KIPSI: obiski partnerskih šol in konferenca Digitalno in inovativno
V okviru projekta KIPSI so slovenski projektni partnerji med 17. in 21. aprilom 2023 na študijskem obisku v Sloveniji gostili partnerje z Norveške in Islandije. Projektni partnerji so obiskali Šolski center Celje in Srednjo tehniško šolo Koper, kjer so partnerske šole predstavile demo verzije e-gradiv in si izmenjale izkušnje sodelovanja dijakov pri njihovem nastajanju. Obiskali so tudi Šolski center Novo mesto, kjer so razpravljali o kombiniranem učenju v praksi. Več o poteku študijskega obiska si lahko preberete tukaj.
Ogled uporabe digitalnih tehnologij pri pouku na ŠC Celje. Avtor: Nejc Matjašec, dijak ŠC Novo mesto
V sklopu projekta je bila organizirana tudi konferenca Digitalno in inovativno. Partnerji iz Slovenije, Norveške in Islandije so slovenski javnosti predstavili možnosti uvajanja kombiniranega izobraževanja v učni proces in pedagoško-didaktične pristope, ki jih preizkušajo pri povezovanju izobraževanja v razredu z učenjem v spletnem okolju. Obiskovalci konference so lahko tudi sami preizkusili uporabo v projektu razvitih video in digitalnih gradiv. Več informacij o konferenci najdete tukaj.
Dogajanje na študijskem obisku sta skozi oko fotoaparata in kamere spremljala dijaka iz ŠC Novega mesta Nejc Matjašec (fotografiranje) in Tomaž Stupar (snemanje). Vabljeni k ogledu šolske fotogalerije in videa.
TALENT LAB: Ukrepi, spodbude in iniciative s katerimi Norvežani preprečujejo beg možganov
Slovenski projektni partnerji (Pomurski tehnološki park, Fakulteta za strojništvo UM, Ekonomska šola Murska Sobota, Dvojezična srednja šola Lendava, Biotehniška šola Rakičan in Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci) so med 18. in 21. aprilom 2023 v okviru projekta TALENT LAB obiskali norveškega partnerja v Trondheimu – Univerzo za znanost in tehnologijo.
Namen študijskega obiska je bil izmenjava dobrih praks z izobraževalnimi, podpornimi in upravnimi organizacijami, saj se tudi Norveška, konkretno Trøndelag regija, sooča z izzivi preseljevanja mladih, izobraženih ljudi iz podeželja v mesta. Norveški partner je predstavil zanimive ukrepe, spodbude in iniciative s katerimi mlade spodbujajo, jih povezujejo z lokalnim gospodarstvom in blažijo oz. preprečujejo beg možganov, s katerim se že leta soočajo tudi v Pomurju.
Trata 2.1: Dobre prakse trajnostne mobilnosti iz Predarlskega in Lihtenštajna
Partnerji projekta Trata 2.1 so konec marca na študijskem obisku v avstrijski zvezni deželi Predarlski in v Lihtenštajnu spoznavali dobre prakse, ki se jih podjetja in država lotevajo v smeri večje uporabe oblik trajnostne mobilnosti. Na dvodnevnem obisku so lokalna podjetja in organizacije, energijski inštitut, lokalne in državne oblasti predstavile dobre prakse, ki jih, predvsem na organizacijskem nivoju, izvajajo za spodbujanje trajnostne mobilnosti zaposlenih in prebivalcev. Odločitev za podporo hoji, kolesarjenju, uporabi javnega potniškega prometa in sopotništvu je v skrbi za zdravje, manjši porabi časa in financ zaposlenih in podjetij ter varstvu okolja.
Udeleženci študijskega obiska v Predarlsko in Lihtenštajn v okviru projekta Trata 2.1. Avtor: Samo Kham
digi.komp: Norveški partnerji izvedli prvo serijo delavnic
V okviru projekta digi.komp so slovenski projektni partnerji med 21. in 23. marcem 2023 gostili delegacijo norveškega partnerja Piksel, skupaj s tremi predavatelji, ki so izvedli prvo serijo delavnic. Norveški partnerji so se seznanili s slovenskimi institucijami in načini dela, slovenskim partnerjem pa so predali znanje o novih pristopih in načinih poučevanja.
Za zaključek obiska so si projektni partnerji v Cukrarni v Ljubljani ogledali razstavo Konsekvence, da so se Norvežani lahko še dodatno seznanili s slovenskimi projekti, sorodnimi njihovim izobraževalno-umetniško-tehnološkim dejavnostim.
Nosilec projekta IMRO Slovensko društvo Hospic ter projektni partner Društvo za kulturo odnosov SPES sta med 7. in 14. marcem 2023 obiskala Norveško. Organizacijski, koordinacijski in vsebinski prispevek norveške partnerske organizacije Bjerkaker LearningLab je udeležencem študijskega obiska omogočil, da so si ogledali in spoznali raznovrstne organizacije na Norveškem, ki delujejo na področjih, pomembnih za razvoj aktivnosti v projektu IMRO.
Udeleženci študijskega obiska so obiskali naslednje organizacije: neprofitno organizacijo, ki nudi paliativno oskrbo na domu Fransiskus Hjelpen; splošno bolnišnico Diakonhjemmet Sykehus; neprofitno organizacijo z različnimi programi podpore za ženske Oslo Sanitetsforening; hišo dejavnosti za osebe s težavami v duševnem zdravju Aktivitetshuset Prindsen; stanovanjski in družabni center za starostnike Forsmannsenteret ter nevladno organizacijo, ki temelji na prostovoljskem delu ter vzpodbuja kreativno preživljanje prostega časa Sandefjord Vikingparken. Študijski obisk je omogočil izmenjavo raznolikih znanj, dobrih praks ter izkušenj med slovenskimi projektnimi udeleženci in organizacijami iz države donatorice.
NovIKroG: Norveška je zakladnica dobrih praks s področja krožnega gospodarstva
Predstavniki petih slovenskih partnerjev projekta NovIKroG, so marca 2023 obiskali norveškega projektnega partnerja, Univerzo Nord, s sedežem v mestu Bodø. Sogovorniki iz norveških znanstvenih in raziskovalnih institucij, javnega sektorja, nevladnih organizacij in gospodarstva so udeležencem iz Mestne občine Novo mesto, Razvojnega centra Novo mesto, Komunale Novo mesto, Fakultete za industrijski inženiring Novo mesto in Zavoda Knof predstavili številne dobre prakse in trende na področju krožnega gospodarstva.
Think XR: Vpeljava uporabe XR tehnologije na Norveškem
Partnerji projekta Think XR so v sodelovanju z multidisciplinarno delovno skupino med 6. in 8. marcem 2023 organizirali študijski obisk na Norveško. Strokovnjaki Tehniške univerze NTNU iz mesta Trondheim so udeležencem predstavili novosti in projekte, ki jih razvijajo znotraj univerze, ter jim predstavili delo v razvojnih laboratorijih in izobraževalnih ustanovah. Slovenski projektni partnerji so imeli priložnost priložnost prisostvovati pedagoškemu procesu, delu s študenti in projektnemu delu na Univerzi. Na kampusih Gløshaugen in Dragvoll Univerze NTNU so gostitelji predstavili njihove pedagoške in didaktične pristope pri poučevanju in uporabi tehnologij navidezne ter obogatene resničnosti, delu na projektih iz področja XR ter razkazali laboratorije z opremo za delo na področju XR tehnologij. Udeleženci so si ogledali tudi pripravo vsebin ter sodelovanje akademske stroke, raziskovalcev in podjetij, ki v svoje procese vpeljujejo uporabo XR tehnologije.
Študijski obisk je predstavljal tudi odlično priložnost za za srečanje z različnimi deležniki in predstavniki norveške XR skupnosti, ki so predstavili svoje poglede in stališča glede vpeljave izobraževalnih modulov za tehnologije prihodnosti na Norveškem.
