Arhivi: Novice

4. december 2024 – Islandija, Lihtenštajn in Norveška so pod okriljem Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma vzpostavile nov Sklad za civilno družbo za krepitev demokracije, človekovih pravic in pravne države v Evropi. Novi sklad se bo še bolj osredotočil na svoje temeljno poslanstvo izboljšanja demokratičnih vrednot in procesov v Evropski uniji ter na razvoj in trajnost organizacij civilne družbe.

Cilj Sklada za civilno družbo je okrepiti vlogo organizacij civilne družbe v Evropi z zagotavljanjem ciljno usmerjene podpore organizacijam, ki se zavzemajo za demokratične vrednote, državljansko udeležbo in človekove pravice.

Svoje delovanje bo sklad usmeril na področja, ki so bistvena za spodbujanje demokracije, pravne države in človekovih pravic:

• demokratične vrednote, državljansko udejstvovanje, celovitost informacij in medijska pismenost;
• sodelovanje civilne družbe v demokratičnih procesih;
• človekove pravice, boj proti diskriminaciji in socialna pravičnost;
• enakost spolov, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami ter pravicami LGBTIQ+;
• podnebni ukrepi, varstvo okolja in pravični zeleni prehod;
• organizacijski razvoj in spodbudno okolje za civilno družbo.

Pobuda je plod sodelovanja med državami donatoricami in Evropsko unijo in skupnih prizadevanj za zaščito demokratičnih vrednot in spoštovanje načel, zapisanih v Pogodbi o delovanju Evropske unije in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Organizacije civilne družbe bodo igrale ključno vlogo pri spopadanju z lažnimi informacijami, sovražnim govorom in grožnjami neodvisnim medijem.

Sklad za civilno družbo bo podpiral delo organizacij civilne družbe, ki bodo sodelovale z različnimi ciljnimi skupinami, vključno z ženskami, mladimi, pripadniki manjšin, migranti, begunci, pripadniki LGBTIQ+ skupnosti in pripadniki romske skupnosti. Sklad bo zagotavljal, da se te skupine, še posebej na območjih s pomanjkanjem tovrstnih podpornih storitev, dejavno vključujejo v demokratične procese. Pri tem bodo prizadevanja sklada osredotočena na zagovorništvo, spodbujanje državljanskega udejstvovanja in sodelovanja pri razvoju politik z namenom omogočiti, da glas teh ciljnih skupin dobi večjo težo pri oblikovanju javnih politik. Z opolnomočenjem marginaliziranih skupin in spodbujanjem partnerstev si bo sklad prizadeval za  krepitev civilne družbe, ki je sposobna ohranjati in varovati demokracijo in spodbujati socialno pravičnost po vsej Evropi.

Več informacij o novem Skladu za civilno družbo je na voljo tukaj.

Razpis za upravljavce sklada za upravljanje Sklada EGP za civilno družbo

V okviru Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma iščemo upravljavce sklada za upravljanje novo vzpostavljenega Sklada za civilno družbo. Prijavijo se lahko organizacije civilne družbe in zasebne institucije z dokazanim strokovnim znanjem na teh področjih. Prijavitelji oziroma kandidati morajo biti neodvisni od lokalnih, regionalnih ali državnih organov, političnih strank in verskih institucij. Izbrana organizacija bo kot upravljavec sklada odgovorna za upravljanje izvajanja Sklada za civilno družbo v določeni državi upravičenki.

Več o postopku prijave je na voljo tukaj.

Nacionalna posvetovanja in informativni sestanki

Urad za finančne mehanizme bo med decembrom 2024 in marcem 2025 organiziral nacionalna posvetovanja z deležniki o novem Skladu za civilno družbo. Prav tako bo Urad za finančne mehanizme organiziral informativna srečanja za potencialne kandidate, ki bi se potegovali za mesto upravljavca sklada.

Več o posvetovanjih z deležniki in informativnih sestankih si lahko preberete tukaj.

29. oktober 2024 – Na zaključni konferenci Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora 2014–2021 z dne 16. oktobra 2024, so bili predstavljeni nekateri izmed projektov, ki so bili izvedeni v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, programa Izobraževanje – krepitev človeških virov ter Sklada za civilno družbo.

Projekti v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje

Program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je bil namenjen krepitvi institucionalnih sposobnosti in izvajanju pilotnih projektov. Z ukrepi se je usmerjalo na področja trajnostne mobilnosti, obnove ekosistemov območja Natura 2000, krožnega gospodarstva, spodbujanja izrabe geotermalne energije ter drugih manj uveljavljenih obnovljivih virov energije. Na konferenci je bilo predstavljenih pet izbranih projektov, ki so delovali znotraj tega programa.

Projekt ReNature, ki je s svojimi aktivnostmi naslavljal izboljšanje upravljanja ekosistemov pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb, je predstavila Alenka Volk iz Javnega zavoda Park Škocjanske jame. Projekt ReNature je naslavljal obnovo mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 vrste in habitatne tipe.

Projekt studioKroG, ki se je osredotočal na povečano uveljavljanje načel krožnega gospodarstva, je predstavil Danilo Čeh, direktor ZRS Bistra Ptuj. Projekt studioKroG predstavlja inovativne zelene rešitve s celovitim pristopom ponovne uporabe in re-dizajnom odpadkov.

Projekt SI-Geo-Electricity, ki je deloval na vzpostavitvi proizvodnje energije iz manj uveljavljenih obnovljivih virov, je predstavil Štefan Kozjan iz Petrol Geo. Pilotni projekt SI-Geo-Electricity je zasnovan kot demonstracijski projekt, ki omogoča povečanje izrabe geotermične energije.

Projekt LEAP, ki se je s svojimi aktivnostmi osredotočal na povečano uveljavljanje načel krožnega gospodarstva, je predstavil Gregor Čepon s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Ideja projekta LEAP je bila zamenjati embalažo iz plastičnih mas (EPS) z bolj trajnostnimi materiali.

Projekt SmartMOVE je predstavil Klemen Gostič z RRA LUR. Projekt naslavlja upravljanje trajnostne mobilnosti na prometno najbolj obremenjenih lokacijah v Ljubljani in okolici. Z načrti mobilnosti, zasnovanimi za pet organizacij na ključnih prometnih točkah, je projekt vzpostavil pomemben temelj za nadaljnje širjenje trajnostnih praks mobilnosti v Sloveniji. Prek pilotne uvedbe dinamičnega skupinskega prevoza je projekt vpeljal prilagodljivo in ekološko alternativo osebnemu prevozu, ki se izogiba prometnim konicam in zmanjša čas potovanja.

Projekti v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov

Sledile so predstavitve petih projektov, ki so bili izvedeni v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov. Program je bil namenjen krepitvi človeškega kapitala ter podpori razvoja kompetenc za 21. stoletje, razvoju kreativne ekonomije, boljši povezanosti izobraževanja in usposabljanja z realnim okoljem, razvoju podpornih ukrepov za vključevanje v življenje in delo posebnih skupin, ki so izključene ali pa imajo slabši dostop do podpornih sistemov.

Projekt SCHOOL21, ki se je osredotočal na izboljšanje institucionalnega sodelovanja na vseh ravneh formalnega in neformalnega izobraževanja, je predstavila Mirjam Bizjak, ravnateljica Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju. Projekt SCHOOL21 je bil usmerjen v izboljšanje izobraževalnega sistema v Sloveniji, s poudarkom na pripravi mladih za življenje v 21. stoletju. Poseben pomen je bil na uvedbi metode poučevanja in učenja na prostem, ki je na Norveškem zelo prisotna. V okviru projekta sta bili vzpostavljeni tudi učilnici na prostem pri OŠ Franceta Prešerna in Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju.

Projekt Barnahus, ki se je osredotočal na izboljšanje spretnosti za dobro upravljanje in sodelovanje pri zagotavljanju storitev za otroke, žrtve različnih oblik nasilja, sta predstavila Andrej del Fabro ter Tjaša Salamon Truden z Ministrstva za pravosodje RS. Z vnaprej opredeljenim projektom Hiša za otroke (Barnahus) je prišlo do vzpostavitve lokacije hiše za otroke v Sloveniji.

Projekt TERA, ki se je osredotočal na izboljšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, je predstavila Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov (IPES). Projekt TERA je naslavljal izzive usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja v ruralnem okolju. S projektom so vzpostavili izobraževanja o spolnih stereotipih, tradicionalnih spolnih vlogah ter izzivih usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.

Projekt KOR-NET, ki se je s svojimi projektnimi aktivnostmi osredotočal na izboljšanje izobraževanja in družbenega okolja, namenjenega podpori prikrajšanih skupin, je predstavila Aleksandra Gantar z Javnega zavoda Dravit Dravograd. Projekt KOR-NET si je prizadeval okrepiti podporno okolje za mlade na Koroškem in zmanjšati beg možganov, hkrati pa izenačiti možnosti za vse mlade, zlasti tiste z demografsko ogroženih območij, ter jih opolnomočiti za aktivno udeležbo v javnem življenju in na trgu dela. V okviru projekta je bilo na Koroškem vzpostavljenih tudi 13 delovnih postaj z namenom izboljšanja dostopnosti informacij in storitev za mlade v regiji.

Projekt Šola prenove za nove generacije, ki se je prav tako osredotočal na izboljšanje institucionalnega sodelovanja na vseh ravneh formalnega in neformalnega izobraževanja, je predstavila Mateja Hafner Dolenc iz Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Projekt je bil usmerjen v približevanje kulturne dediščine osnovnošolskim učiteljem in učencem, saj je le-ta v učnih načrtih šibko prisotna. Nova praksa poučevanja omogoča enostavno vključevanje primerov iz kulturne dediščine in veščin prenove v poučevanje določenih izbranih vsebin v okviru obstoječih učnih načrtov predmetov in dnevov dejavnosti.

Projekti v okviru Sklada za civilno družbo

Nenazadnje je bilo predstavljenih pet izbranih projektov, ki so bili izvedeni v okviru Sklada za civilno družbo, ki je poseben poudarek namenil dolgoročnemu trajnostnemu razvoju in krepitvi nevladnega sektorja. Sklad je omogočil obravnavo ključnih družbenih izzivov na področjih, kot so demokracija, aktivno državljanstvo, dobro upravljanje in transparentnost, človekove pravice, socialna pravičnost in vključevanje ranljivih skupin, enakost spolov in podnebne spremembe. Sklad je v prvi vrsti bil usmerjen k ljudem in je spodbujal nevladne organizacije pri obravnavi področij, ki so jih same prepoznale kot pomembna.

Projekt Iz institucij k ljudem, ki se je osredotočal na povečanje podpore državljanski vzgoji in človekovim pravicam, je predstavila Darja Farasin z Zavoda Muzej norosti. Glavni cilj projekta je osveščanje mladih o kršitvah človekovih pravic v institucijah v Sloveniji in za družbeno spremembo v smeri odpravljanja institucij in uveljavljanja socialno varstvenih storitev v skupnosti.

Projekt Pomisli, predno (za)parkiraš, ki se je osredotočal na okrepitev zagovorniške vloge nevladnih organizacij, je predstavil Marko Kušar iz Društva za mobilnost invalidov Moja pot. Projekt se je osredotočil na ozaveščanje javnosti o pomembnosti pravilnega parkiranja, ki gibalno oviranim osebam zagotavlja nemoteno mobilnost.

Projekt Moja šola, moj glas, ki se je s svojimi aktivnostmi osredotočal na povečanje podpore državljanski vzgoji in človekovim pravicam, je predstavil Matevž Hrženjak iz Organizacije za participatorno družbo. Glavni namen projekta je bil vzpostaviti politični prostor znotraj šolskega sistema, kjer se mladi lahko izobražujejo o participativni demokraciji in se v njej tudi aktivno preizkusijo.

Projekt Varuhi naravnih gozdov, ki se je prav tako osredotočal na okrepitev zagovorniške vloge nevladnih organizacij, je predstavila Urša Očko iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Projekt Varuhi naravnih gozdov je nastal kot odgovor na vse slabše naravovarstveno stanje slovenskih gozdov, ki ga v zadnjih letih povzroča vedno bolj intenzivno gospodarjenje.

Projekt BREZ OVIR DO ENAKOSTI, ki se je osredotočal na opolnomočenje ranljive skupine, je predstavil Furkan Guner iz Društva Medkulturni Dialog. S tem projektom se je naslavljalo izzive, kot so socialna nepravičnost, stigmatizacija in diskriminacija, s katerimi se migranti in begunci pogosto soočajo.

Sodelujemo skupaj za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo

Projekti programskega obdobja 2014–2021 so z rezultati pripomogli k razvoju in kakovosti življenja v različnih delih Slovenije. Ob izvajanju projektov so se ustvarila nova partnerstva, hkrati pa je potekal prenos znanj in dobrih praks. Finančna mehanizma sta pomembno prispevala tudi k utrjevanju dolgoročnih bilateralnih odnosov med Slovenijo in državami donatoricami, tako na nacionalni ravni kot med institucijami in posamezniki na programski ter projektni ravni. Z izmenjavo uspešnih nacionalnih politik in dobrih praks sta mehanizma prispevala k bolj zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi.

16. oktober 2024 – V Ljubljani je potekala zaključna konferenca Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora 2014–2021 v Sloveniji, na kateri je bil predstavljen drobec vseh aktivnosti in projektov, ki so se izvajali v tem obdobju in so prispevali h ključnima ciljema finančnih mehanizmov.

Ključna cilja obeh finančnih mehanizmov sta zmanjšanje gospodarskih in socialnih razlik v Evropskem gospodarskem prostoru ter krepitev bilateralnih odnosov med državami donatoricami – Norveško, Islandijo in Lihtenštajnom – in državami upravičenkami, med katerimi je tudi Slovenija.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ima vlogo upravljavca Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora 2014–2021 v Sloveniji. Ob tem je ministrstvo tudi nosilec treh programov, in sicer Izobraževanje – krepitev človeških virov, Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter Sklad za bilateralne odnose. Na konferenci so bili prisotni tudi predstavniki CNVOS, ki v konzorciju s Pravnim in informacijskim centrom Maribor ter Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo Mesto nosi vlogo upravljavca sredstev Sklada za civilno družbo.

Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek je v svojem uvodnem nagovoru poudaril, da z 20. obletnico članstva v EU obeležujemo tudi začetek sodelovanja med našo državo in državami donatoricami v okviru finančnih mehanizmov. Ob tem je dodal, da »gre za edinstvena mehanizma, ki sta tudi temelj sodelovanja med Slovenijo in državami donatoricami. Aktivnosti obeh finančnih mehanizmov sledijo skupnemu cilju sodelovanja za zmanjševanje gospodarskih in ekonomskih razlik v Evropi. V okviru omenjenih programov je bilo v vseh slovenskih regijah skupaj izvedenih 41 projektov, v katerih je sodelovalo 229 slovenskih in tujih partnerjev. Prepričan sem, da so rezultati izvedenih projektov pripomogli k razvoju in kakovosti življenja v različnih delih Slovenije«.

Minister se je zahvalil državam donatoricam in njihovim predstavnikom za stalno podporo ter vsem sodelavcem, nosilcem projektov in projektnim partnerjem, številnim regionalnim in lokalnim akterjem, institucijam in nevladnim organizacijam za pobude in uspešno izvedbo projektov na terenu.

Herman Baskår, namestnik veleposlanika na Veleposlaništvu Kraljevine Norveške v Budimpešti, ki je pristojno za Slovenijo, se je v svojem nagovoru zahvalil Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj ter drugim deležnikom, ki so sodelovali pri izvajanju programov, za učinkovito in dobro opravljeno delo. Ob tem je poudaril, da je Slovenija zagotovila dobro sodelovanje med projektnimi partnerji iz Slovenije in projektnimi partnerji iz držav donatoric.

Aurélien Dierckens z Urada za finančne mehanizme v Bruslju je pohvalil uspešnost Slovenije pri izvajanju vseh programov in spregovoril o prihajajočem programskem obdobju 2021–2028. Ob tej priložnosti se je zahvalil: »Rad bi se zahvalil Nacionalni kontaktni točki in pristojnim organom za njihov trud pri organizaciji tega zaključnega dogodka. Ta dogodek predstavlja odlično priložnost za FMO, da vzpostavi stik z nosilci projektov ter oceni dosežene rezultate.«

Za začetno popestritev konference je s kulturno točko poskrbel KUD Transformator, ki je uprizoril izsek iz predstave Vsaka druga eno ujame, ki je nastala v okviru projekta Enakost spolov je zakon: ustvarjamo enako družbo za vse, sofinanciranega iz sredstev Sklada za civilno družbo. Gledališka predstava Vsaka druga eno ujame odpira problematiko nasilja in neenakosti na podlagi spola v svetu kulture in širše. Ustvarjalke s pripovedovanjem osebnih zgodb in scenskimi prikazi razkrivajo globoko zakoreninjene vzorce patriarhalnega nasilja, tišine, strahu in stigme. V predstavi se prepletata motiva ljubezni in sovraštva z žgočimi sodobnimi temami, ustvarjajoč močno in provokativno umetniško delo. Predstava je namenjena spodbujanju dialoga, ozaveščanju in spremembi družbenega ter zakonodajnega odnosa do spolnega nasilja. To je predstava, ki ne le prikazuje, ampak aktivno vključuje občinstvo v razpravo in razmislek o pomembnih družbenih vprašanjih.

Več o izvajanju Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora 2014–2021 v Sloveniji je povedala Jadranka Plut, vodja Sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. V svojem govoru je predstavila ključne dosežke finančnih mehanizmov v Sloveniji. Izpostavila je, da je bilo Sloveniji v tem obdobju dodeljenih 37,7 milijona evrov. Poudarila je uspehe programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki je omogočil »izvedbo 17 projektov, kar je prineslo zmanjšanje emisij CO₂ za 5.000 ton letno.« Dodala je, da »gre za pomemben korak k ciljem Pariškega sporazuma,« a je poudarila, da je pred nami še dolga pot. Program Izobraževanje – krepitev človeških virov je omogočil 24 projektov, »v katerih je sodelovalo več kot 1.500 mladih, ki so pridobili nova znanja in vzpostavili vezi s partnerji z Norveške in Islandije, kar krepi konkurenčnost Slovenije v Evropskem gospodarskem prostoru.« Na področju socialne vključenosti je s podporo finančnih mehanizmov bilo izvedenih več kot 24 projektov, ki »so pomagali 4.000 posameznikom, predvsem dolgotrajno brezposelnim in mladim, zmanjšati brezposelnost za 15 %«. Za konec je izpostavila pomen bilateralnega sodelovanja, kjer je bilo izvedenih več kot 30 pobud. »To sodelovanje je ustvarilo trdno osnovo za prihodnja partnerstva in krepitev meddržavnih vezi.«

Več o izvajanju Sklada za civilno družbo, ki je eden izmed programov, ki so bili v tem obdobju izvedeni s podporo sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora 2014–2021, je povedal Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij – CNVOS. V svojem govoru je izpostavil izjemne dosežke Sklada za civilno družbo, ki so zajemali »ohranitev naravnega habitata za vrste, kot so črna štorklja, divji petelin, mali muhar in koconogi čuk, zaščito Anhovega pred novim industrijskim onesnaževanjem, aktivno vključitev več kot 30.000 ljudi v izvajanje projektov, uzakonitev načela soglasja po modelu “samo ja pomeni ja”, zbiranje sredstev za Slovensko tiskovno agencijo, odpravo neenake obravnave oseb z invalidnostjo pri volilni pravici ter številni drugi dosežki, ki izboljšujejo kakovost življenja v Sloveniji.« Ob tem je poudaril, da »naj bo današnji dogodek začetek nove poti in novih sodelovanj, saj nas čaka še veliko dela – le s skupnimi močmi lahko ustvarimo boljši jutri.«

Za drugo kulturno točko dneva oz. pevski in folklorni nastop pod vodstvom učiteljic, so poskrbeli učenke in učenci z Osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke. Osnovna šola Ivana Groharja je bila eden izmed partnerjev v projektu Šola prenove za nove generacije. Projekt je s podporo Norveškega finančnega mehanizma uspešno povezal osnovnošolsko izobraževanje in kulturno dediščino, ki je v učnih načrtih šibko prisotna.

Zaključna konferenca Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora 2014–2021 v Sloveniji je uspešno osvetlila številne dosežke in projekte, ki so v zadnjih letih prispevali k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik ter krepitvi bilateralnih odnosov med Slovenijo in državami donatoricami. Ob predstavitvi številnih uspešnih pobud, med drugim na področju podnebnih sprememb, izobraževanja in civilne družbe, so udeleženci poudarili pomen nadaljnjega sodelovanja.

Več o predstavitvah projektov, ki so se zvrstile na zaključni konferenci, pa še sledi …

3. oktober 2024 – Ob zaključevanju programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki se izvaja v okviru Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021, je v sredo, 2. oktobra 2024, v Ljubljani potekala konferenca z naslovom Izzivi proizvodnje energije iz obnovljivih virov.

Na konferenci je bilo v ospredju področje pridobivanja energije iz obnovljivih virov ter izzivi, ki jih prinaša. Prav tako so bili na konferenci predstavljeni trije projekti, ki so podprti s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in so delovali na področju proizvodnje energije iz manj uveljavljenih obnovljivih virov v Sloveniji.

Dobrodošlico na konferenci je izrazil Marko Koprivc, državni sekretar, pristojen za kohezijsko politiko, ki je v svojem nagovoru poudaril, da sta »Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem z nepovratnimi sredstvi omogočila izvedbo 17 projektov, ki so združili več kot 90 partnerjev in pripomogli k večji energetski učinkovitosti, povečanju deleža obnovljivih virov v energetskem sistemu in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.« Ob tej priložnosti se je iskreno zahvalil vsem partnerjem in sodelujočim organizacijam, ki so prispevali k uspešni izvedbi teh projektov.

Pozdravni nagovor je podal tudi Herman Baskår, predstavnik Norveškega veleposlaništva v Budimpešti, ki je pristojno za Slovenijo. V uvodu je izpostavil, da se zahvaljuje »Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ki v Sloveniji upravlja s Finančnim mehanizmom EGP in Norveškim finančnim mehanizmom, za povabilo in organizacijo tega dogodka za izmenjavo izkušenj.« V nadaljevanju pa poudaril, da »čeprav se približujemo koncu sedanjega obdobja finančnih mehanizmov, so nedavno Norveška, Islandija in Lihtenštajn ter Evropska unija podpisale sporazum o prihodnjem obdobju Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP 2021–2028.«

Sledila je predstavitev sodelovanja v mednarodnih projektih s strani Norveške agencije za okolje, ki kot programski partner iz države donatorice sodeluje pri izvajanju nekaterih okoljskih programov v državah upravičenkah. Na konferenci je Svein Terje Båtvik z Norveške agencije za okolje naslovil sodelovanje Norveške agencije za okolje z osmimi državami upravičenkami v okviru Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP 2014–2021.

S strani več držav upravičenk je bilo predstavljeno, kako v okviru Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP 2014–2021 v svoji državi izvajajo program, ki naslavlja področje okolja. Pričelo se je s predstavitvijo Estonije in nadaljevalo s predstavitvijo Grčije, Hrvaške, Latvije, Poljske, Portugalske, Romunije in nenazadnje Slovenije. Vodja Sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, Jadranka Plut, je predstavila izvajanje programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v Sloveniji, kako je program naslavljal področje obnovljivih virov ter področje obnovljivih virov v Sloveniji umestila v širši kontekst. V predstavitvi je poudarila, da so »tudi sredstva Finančnega mehanizma EGP vplivala na dvig deleža energije iz virov obnovljive energije v Slovenije«.

V naslednjem sklopu je gospod Gabriel Mezang Nkodo z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj predstavil področje obnovljivih virov energije v kontekstu evropske politike ter kako to področje prispeva k zmanjševanju posledic podnebnih sprememb.

Sledila je predstavitev priložnosti za sofinanciranje področja proizvodnje energije iz obnovljivih virov v prihodnosti. V tem sklopu je Uroš Fink z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo predstavil izvajanje Drugega Švicarskega prispevka v Sloveniji in kakšne priložnosti prinaša.

Roger Bymolt z Urada za finančne mehanizme je predstavil, v kateri fazi se trenutno nahaja prihodnje obdobje Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP 2021–2028.

Sledile so predstavitve treh projektov, podprtih s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora, ki so se osredotočali na področje pridobivanja energije iz obnovljivih virov. Andrej Lapanje z Geološkega zavoda Slovenije je predstavil vnaprej opredeljen projekt INFO-GEOTHERMAL , ki je naslavljal pridobivanje geotermalne energije.

Dr. Mojca Božič iz Dravske elektrarne Maribor je predstavila demonstracijski projekt SI-Geo-Electricity, ki je prav tako naslavljal področje uporabe geotermične energije.

In nenazadnje je Tina Bizjak iz Luke Koper predstavila izvajanje projekta SOPOREM, ki se je osredotočil na vzpostavitev proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, z izgradnjo dveh sončnih elektrarn v koprskem pristanišču in na strehi garažne hiše v Mestni občini Koper.

Za konec se je predstavil projekt Zeleni pingvin, podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, ki se je izvajal v Sloveniji v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov. Predstavnica nosilca projekta, Tamara Ćetković iz podjetja ISKRAEMECO d.d., je udeležencem povedala, kako je projekt Zeleni pingvin s svojimi projektnimi aktivnostmi naslavljal podnebne spremembe in zmanjšanje ogljičnega odtisa.

Konferenca Izzivi proizvodnje energije iz obnovljivih virov je izpostavila ključne izzive in priložnosti na področju obnovljivih virov energije ter poudarila pomembnost mednarodnega sodelovanja. Predstavljeni so bili uspešni projekti, ki prispevajo k trajnostni prihodnosti.

3. oktober 2024 – Ob zaključevanju programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki se izvaja v okviru Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021, je v torek, 1. oktobra 2024,  potekal enodnevni terenski ogled primerov dobre prakse upravljanja ekosistemov.

V dvorani Javnega zavoda Park Škocjanske jame je zbrane nagovoril podžupan Občine Divača, Mario Benkoč, ki se je zahvalil državam donatoricam za njihovo podporo v okviru Finančnega mehanizma EGP in izpostavil vidne spremembe, ki so bile dosežene s sredstvi tega mehanizma.

Sledil je nagovor vodje Sektorja za finančne mehanizme na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, Jadranke Plut, ki je poudarila, da smo se zbrali, »da bi si ogledali navdihujoče projekte, ki jih podpira Finančni mehanizem EGP 2014-2021 v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Ta napredek je bil mogoč zaradi predanega sodelovanja nosilcev projektov, njihovih projektnih partnerjev in podpore držav donatoric, ki se jim iskreno zahvaljujemo.«

Pred terenskim ogledom sta bila predstavljena dva projekta, ki sta se izvajala na področju upravljanja ekosistemov. Besedo je prevzela dr. Renata Rozman, ki je v imenu nosilca projekta (Javni zavod Park Škocjanske jame) predstavila projekt ReNature ter naslovila pomen biodiverzitete pri soočanju s podnebnimi spremembami. Izpostavila je vlogo mokrišč in travišč kot ključnih ponorov CO₂ ter predstavila aktivnosti projekta, ki so zajemale obnovo 45 hektarjev travišč in 9 mokrišč, med njimi 8 kalov in enega velbanega studenca. S projektom so vzpostavili tudi nov model upravljanja, ki zagotavlja dolgoročno ohranitev teh ekosistemov.

Miha Drobnič je v imenu nosilca projekta (Občina Grosuplje) predstavil projekt ZAGON, ki je s projektnimi aktivnostmi naslovil dvig odpornosti ekosistemov, ki so pod pritiskom podnebnih sprememb. V projektu so se osredotočili na gozdove in mokrišča, ki so del Nature 2000. Izpostavil je, da so »s projektom vzpostavili tudi načrt upravljanja za Krajinski park Radensko polje, kjer so odkupili več kot 18.500 m² območja in uredili krožno izobraževalno pot.«

Ogled rezultatov projekta ReNature na terenu

Borut Kokalj in dr. Renata Rozman iz Javnega zavoda Park Škocjanske jame sta udeležencem pokazala obnovljene kale ter travišča. Ob tem sta izpostavila izzive zaraščanja krajine, pomen ohranjanja biodiverzitete ter pomembnost upravljanja s tovrstnimi ekosistemi. Borut Kokalj je poudaril, da je »večino kalov bilo treba obnoviti popolnoma, z izkopom vseh usedlin ter dodajanjem plasti gline, kamor se živali lahko čez zimo tudi skrijejo.«

Terenski ogled je predstavljal pomembno priložnost za izmenjavo znanj in izkušenj pri trajnostnem upravljanju ekosistemov, s poudarkom na soočanju s posledicami podnebnih sprememb.

17. september 2024 – V programskem obdobju 2014–2021 se izvaja program Izobraževanje – krepitev človeških virov, ki ima za cilj izboljšanje človeškega kapitala in baze znanja, s poudarkom na razvoju kompetenc za 21. stoletje.

V okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov je bil s podporo Finančnega mehanizma EGP izveden projekt, ki prispeva k izboljšanju spretnosti in kompetenc oseb, vključenih v kombinirano izobraževanje. Ta projekt je z osredotočanjem na krepitev pedagoških in digitalnih kompetenc učiteljev ter razvijanjem inovativnih didaktičnih pristopov za kombinirano učenje ustvaril trajnostne rešitve, ki bodo tudi v prihodnje podpirale učitelje in učence pri soočanju z izzivi sodobnega izobraževanja.

Projekt KIPSI

Vnaprej opredeljen projekt Kombinirano izobraževanje v poklicnem in strokovnem izobraževanju (KIPSI), katerega nosilec je Center RS za poklicno izobraževanje (CPI), se je osredotočil na razvoj pedagoških in digitalnih kompetenc učiteljev ter oblikovanje didaktičnih strategij za izvajanje kombiniranega izobraževanja. V okviru projekta so razvili šolske strategije za uvajanje kombiniranega izobraževanja, pri čemer so sodelujoče šole ob podpori univerz oblikovale strategije za učinkovito integracijo teh metod. Ob tem so izvedli tudi usposabljanja in delavnice za učitelje, na katerih so jih seznanili z ustreznimi didaktičnimi tehnikami in orodji za kombinirano izobraževanje. Posvetili so se razvoju interaktivnih učnih gradiv, vključno z videi, obogateno resničnostjo (AR), virtualno resničnostjo (VR) in učnimi igrami. Gradiva so zasnovana tako, da učencem omogočajo bolj dinamično in angažirano učno izkušnjo. Sodelujočim šolam v projektu in še dodatnim osmim šolam v Sloveniji so omogočili nakup digitalne tehnologije in aplikacij za pripravo in uporabo interaktivnih (360°) videov ter učnih gradiv v virtualni in obogateni resničnosti. Skupaj z Akademsko in raziskovalno mrežo ARNES in Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so razvili in organizirali sklop usposabljanj za uporabo digitalne tehnologije in aplikacij. Gradiva in izobraževanja so tudi po koncu projekta dostopna v spletni učilnici projekta: https://kipsi.si/.

Poleg nosilca projekta CPI so v projektu sodelovali še projektni partnerji Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje, Šolski center Novo mesto, Šolski center Celje, Srednja tehniška šola Koper, norveški projektni partnerji Østfold University College, Åssiden Upper Secondary School, Viken Higher Vocational College ter islandska projektna partnerja University of Akureyri in Akureyri Comprehensive College.

 

VIR: Projekt KIPSI

14. avgust 2024 – V programskem obdobju 2014–2021 se izvaja program Izobraževanje – krepitev človeških virov, ki je namenjen izboljšanju človeškega kapitala in razvoju kompetenc za 21. stoletje.

Program Izobraževanje – krepitev človeških virov se osredotoča na povezovanje izobraževanja s prakso, podporo ranljivim skupinam, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter krepitev institucionalnih zmogljivosti za dobro upravljanje. Pri izvajanju programa sodelujeta tudi dva programska partnerja – Norveški direktorat za visoko šolstvo in veščine ter Nacionalna agencija za mednarodne zadeve iz Lihtenštajna.

Prispevek k izboljšanju izobraževanja in družbenega okolja, namenjenega podpori prikrajšanih skupin

V okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov je bilo s podporo Norveškega finančnega mehanizma izvedeno sedem projektov, ki prispevajo k področju izobraževanja in družbenega okolja, namenjenega podpori prikrajšanih skupin. Ti projekti so omogočili razvoj inovativnih rešitev, ki so pripomogle k opolnomočenju mladih, zmanjševanju brezposelnosti ter spodbujanju podjetniških in socialnih kompetenc. Vključene organizacije in projektni partnerji so s skupnimi prizadevanji ustvarili trajne pozitivne spremembe, ki bodo še naprej podpirale mlade ter prispevale k bolj vključujoči in pravični družbi.

Projekt Karierni center Posavje

Projekt Karierni center Posavje, katerega nosilec projekta je Regionalna razvojna agencija Posavje, je vzpostavil inovativen pristop k izboljšanju zaposljivosti mladih v Posavski regiji. S projektom je bilo vzpostavljeno digitalno podporno okolje za krepitev zaposlitvenih možnosti mladih. Med ključnimi dosežki so celovita raziskava potreb delodajalcev in stanja na trgu dela, vzpostavitev mreže organizacij za podporo mladim, izmenjava dobrih praks z norveškim partnerjem ter izvedba 40-urnega usposabljanja za karierne svetovalce. Projekt je omogočil več kot 253 individualnih svetovanj, 19 dogodkov za pridobivanje neformalnih veščin ter vzpostavitev spletne platforme za povezovanje mladih z delodajalci v regiji. Za učinkovito izvajanje aktivnosti je bil obnovljen prostor na podstrešju Mencingerjeve hiše v Krškem, kar omogoča nadaljnjo podporo mladih na njihovi karierni poti. V projektu so sodelovali tudi Zavod za mladino in šport Krško, Ljudska univerza Krško, Območna obrtno-podjetniška zbornica Krško, Mestna občina Krško ter Collective Innovation.

Projekt KOR-NET

Projekt KOR-NET, katerega nosilec projekta je Javni zavod Dravit Dravograd, zavod za šport, turizem, kulturo in mladinske dejavnosti, si je prizadeval okrepiti podporno okolje za mlade na Koroškem in zmanjšati beg možganov, hkrati pa izenačiti možnosti za vse mlade, zlasti tiste z demografsko ogroženih območij, ter jih opolnomočiti za aktivno udeležbo v javnem življenju in na trgu dela. Projektne aktivnosti so temeljile na sodelovanju med mladinskimi organizacijami, podjetniškim svetom in izobraževalnimi ustanovami, kar je pripomoglo k vzpostavitvi Virtualnega mladinskega inkubatorja Koroške ter 13 mladinskih delovnih postaj po regiji. Organizirane so bile delavnice, tabori, seminarji in dogodki za razvoj mehkih veščin in podjetniških kompetenc. Projektne aktivnosti so privedle tudi do oblikovanja zbornika dobrih praks na področju mladinskega dela. Poleg nosilca projekta so v projektu sodelovali tudi SPOTUR Slovenj Gradec, KMKC Kompleks, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ravne na Koroškem, A. L. P. PECA ter Bjerkaker LearningLab.

Projekt NEKSTEP

Projekt NEKSTEP, katerega nosilec projekta je Ljudska univerza Koper, je mladim v lokalnih okoljih ponudil delavnice podjetništva in karierne orientacije, individualna svetovanja, izobraževanja za mentorje ter priložnosti za mreženje. V delavnice karierne orientacije se je vključilo več kot 350 mladih, ki so se pripravljali na zaposlitveni trg. Na delavnicah so se učili oblikovati življenjepis in pripraviti na zaposlitveni razgovor, ob tem so raziskovali digitalna orodja, učili osnov programiranja, odkrivali manj razširjene poklice ter spoznavali delodajalce v lokalnem okolju. Posebna pozornost je bila namenjena mladim, ki razmišljajo o samostojni podjetniški poti, pri čemer je več kot 180 mladih sodelovalo v podjetniških delavnicah. Projekt je zajemal tudi izpopolnjevanje za mentorje in svetovalce, ki delajo z mladimi. Na delavnicah je 50 svetovalcev spoznavalo kreativne metode dela z mladimi. Med uspehe projekta sodi tudi Karierijada, karierna olimpijada, ki je združila hekaton, karierne delavnice in hitre sestanke z delodajalci. Za trajnost rezultatov so projektni partnerji pripravili številna gradiva, ki bodo po koncu projekta prosto dostopna na njihovih spletnih straneh. V projektu so sodelovali tudi Ljudska univerza Sežana, Središče Rotunda ter International Development Norway.

Projekt PoMP

S projektom PoMP, katerega nosilec projekta je Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, se je vzpostavilo celovito in trajno podporno okolje za spodbujanje mladih k podjetniškemu razmišljanju in oblikovanju podjetniških idej. Ključni del projekta je bila Akademija PoMP, ki je učiteljem in mentorjem iz osnovnih in srednjih šol ponudila praktična orodja, metodologije in izobraževalne module za učenje podjetništva. Akademija ponuja 20 ur posebnega izobraževanja, v katerega je bilo vključenih 75 učiteljev iz 41 šol. Projekt je pripeljal do izvedbe 20 pilotnih podjetniških delavnic po vsej Sloveniji, v katerih je bilo vključenih 379 učencev in 38 učiteljev. Poleg tega so projektne aktivnosti zajemale izmenjavo dobrih praks z norveškimi partnerji ter vzpostavitev mreže podjetnih šol in podpornih institucij, ki omogočajo trajnost projekta. Sodelujoči partnerji v projektu so bili Primorski tehnološki park, Razvojni center Novo mesto, Tehnološki park Ljubljana, SAŠA inkubator ter Norwegian University of Science and Technology.

Projekt PreseNEETi se

Projekt PreseNEETi se, katerega nosilec projekta je Ljudska univerza Celje, se je osredotočal na opolnomočenje in socialno aktivacijo NEET oseb, mladih med 15 in 29 let, ki se ne šolajo, niso zaposleni in se ne usposabljajo, s posebnim poudarkom na starejši starostni skupini med 25 in 29 let. Projektni partnerji so izvedli analizo stanja NEET oseb v Sloveniji in na Norveškem ter na podlagi dobrih praks razvili program opolnomočenja in socialne aktivacije. V program, ki je zajemal izobraževalne delavnice, karierno in psihosocialno svetovanje ter delavnice mehkih veščin, je bilo vključenih 30 oseb NEET. Ob tem so izvedli usposabljanje za mentorje, v katerega je bilo vključenih 40 mentorjev, ustvarili mentorsko shemo in priročnik za mentorje. Nenazadnje so oblikovali tudi publikacijo s priporočili, ki so bila predstavljena na posvetih s političnimi odločevalci. Projekt je opolnomočil 30 NEET oseb, usposobil 40 mentorjev in izboljšal metodologijo za identifikacijo potreb NEET oseb. Sodelujoči partnerji v projektu so bili Zavod RS za zaposlovanje, Univerza v Mariboru, Mladinski svet Slovenije ter Norwegian Organisation for Supervision and Co-Operation.

Projekt TALENT LAB

V projektu TALENT LAB, katerega nosilec projekta je Pomurski tehnološki park,  so si prizadevali povečati zaposlitvene možnosti v Pomurju, pri čemer so povezali 61 mladih talentov z 22 lokalnimi podjetji. Dijaki in študenti so ob mentoriranju reševali podjetniške izzive, pridobivali vpogled v poslovne procese ter pripravili konkretne rešitve. Podjetja so pridobila sveže ideje in spoznala potencialne nove kadre. Rezultati večmesečnega dela so bili predstavljeni na dveh PitchDay dogodkih. Projekt je nudil podporo tudi 25 podjetnikom, ki so na začetku svoje poslovne poti, pri razvoju poslovnih idej in zagonu podjetij. Ob tem so organizirali dve start-up akademiji, vzpostavili mentorsko shemo, pripravili priročnik dobrih praks za spodbujanje mladih ter ustvarili spletno podatkovno bazo z izobraževalnimi gradivi. V projektu so poleg nosilca projekta sodelovali tudi Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru, Ekonomska šola Murska Sobota, Dvojezična srednja šola Lendava, Biotehniška šola Rakičan, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci ter Faculty of Humanities at Norwegian University of Science and Technology.

Projekt TRIALOG

Projekt TRIALOG, katerega nosilec projekta je Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, je izhajal iz posledic COVID-19, kot so pomanjkanje socialnih stikov, večje medvrstniško nasilje in psihosocialne stiske. Cilj projekta je bil opolnomočiti mlade prek programa za preprečevanje spletnega in intimnopartnerskega nasilja, ki se je izvajal v srednjih šolah, ter usposabljanj za mentorje v lokalnih mrežah. Vzpostavljena je bila spletna platforma pozitivnega dialoga, ki mladim ponuja anonimno klepetalnico in možnost aktivacije v lokalnih okoljih. Prav tako so oblikovali priporočila za politične odločevalce, s poudarkom na duševnem zdravju mladih, kar je prispevalo k boljši integraciji mladih v lokalna okolja kot tudi krepitvi kompetenc mladinskih in strokovnih delavcev v Podravski regiji. V projektu so poleg nosilca projekta sodelovali tudi Mestna občina Ptuj, Ljudska univerza Ormož, Center interesnih dejavnosti Ptuj, Mladinski svet Mestne občine Ptuj, ter Avisensa, Inštitut za psihologijo, svetovanje in izobraževanje.

 

VIR: Karierni center Posavje, KOR-NET, NEKSTEP, PoMP, PreseNEETi se, TALENT LAB, TRIALOG

1. avgust 2024 – V programskem obdobju 2014–2021 se izvaja program Izobraževanje – krepitev človeških virov, ki predstavlja pomemben korak h krepitvi človeškega kapitala in večanju kompetenc za 21. stoletje.

Cilj programa je podpirati razvoj kompetenc, izboljšati povezanost izobraževanja z realnim okoljem, razvijati podporne ukrepe za vključevanje prikrajšanih skupin v družbo in delo ter spodbuditi usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. S programom se prav tako krepi institucionalne zmogljivosti za dobro upravljanje in medsektorsko sodelovanje, kar prispeva k trajnostnemu razvoju družbe.

Prispevek k izboljšanemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja

V okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov so bili s podporo Norveškega finančnega mehanizma izvedeni štiri projekti, ki prispevajo k področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Ti projekti so potrdili, da je usklajevanje različnih sfer življenja ključnega pomena za trajnostni razvoj družbe. Z inovativnimi pristopi, medsektorskim sodelovanjem in mednarodno podporo so dosegli pomemben napredek pri izboljšanju življenjskih pogojev ter krepitvi enakosti spolov, kar predstavlja ključen korak naprej v prizadevanjih za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

Projekt IMRO

Projekt IMRO, katerega nosilec projekta je Slovensko društvo Hospic, se je osredotočil na razbremenitev delovno aktivnih oseb, ki skrbijo za bolne in umirajoče svojce. S projektom so vzpostavili integriran model oskrbe starejših – dnevni center,  uvedli so certifikat Sočutno podjetje, ki spodbuja razvoj drugačne organizacijske kulture v podjetjih, ter ga pilotno preizkusili. Certifikat z razvitimi ukrepi ter izobraževanji ponuja podjetjem nove rešitve za lažje usklajevanje delovnih obveznosti zaposlenega, ki doma skrbi za kronično bolnega ali starejšega družinskega člana. Ob tem so izvedli izobraževanja in usposabljanja delovno aktivnega prebivalstva o neformalnem oskrbovanju in o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Sodelujoči partnerji v projektu so Društvo za kulturo odnosov SPES, Občina Solčava ter Bjerkaker LearningLab.

Projekt TERA

Projekt TERA, katerega nosilec projekta je Razvojni center Murska Sobota, je naslavljal usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v ruralnem okolju. Projekt je vzpostavil izobraževanja o spolnih stereotipih, tradicionalnih spolnih vlogah ter izzivih usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, pri čemer je spodbujal enakost spolov. Ob tem so povečali zavedanje lokalnih in nacionalnih deležnikov ter odločevalcev o teh temah, okrepili vlogo zagovorniških organizacij za izboljšanje položaja žensk na podeželju in spodbudili trajnostni razvoj. Ravno tako se s projektom povečuje ozaveščenost širše javnosti o vlogi in položaju žensk in moških na podeželju ter o stanju (ne)enakosti spolov. Pri projektu so poleg nosilca projekta sodelovali tudi Regionalna razvojna agencija Posavje, Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, Zveza slovenske podeželske mladine, Center za razvoj trajnostne družbe ter Inland Norway University of Applied Sciences.

Projekt BalanCed

Projekt BalanCed, katerega nosilec projekta je Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož, se je osredotočal na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja z inovativnimi in celostnimi pristopi. Projekt je v lokalno okolje prinesel storitve, ki s pomočjo umetnosti krepijo in bogatijo človeške vire, pri čemer so poudarjeni notranji dejavniki, kot so veščine za soočanje s stresom, učinkovitost, reševanje problemov in vzdrževanje dobrih medsebojnih odnosov. S projektom so spodbujali učinkovitejše upravljanje časa in izkoriščanje zunanjih ukrepov družbe za podporo pri usklajevanju različnih življenjskih sfer. Vzpostavili so Kreativni center kot podporno okolje za zaposlene, ki je udeležencem omogočal ukvarjanje s kreativnimi dejavnostmi in rokodelstvom. Poleg tega so zagotavljali kakovostno varstvo otrok z učenjem o trajnostnih vsebinah ter nudili podporo zaposlenim, delodajalcem in mentorjem v delovnih organizacijah. Ravno tako so ustanovili mrežo organizacij za podporo zaposlenim, organizacijo varstva otrok in razvoj programov za krepitev kompetenc v delovnih organizacijah ter usposabljanje mentorjev za dolgoročno izvajanje programov. Partnerji v projektu so Zavod CONA B.P., Zavod za vseživljenjsko učenje, ustvarjanje in dobro počutje, NOMED, Neodvisna medijska dejavnost, Kulturno izobraževalno društvo PiNA ter Culture Break Borders.

Projekt PROMETEJ

Projekt PROMETEJ, katerega nosilec projekta je Ameriška gospodarska zbornica, je naslavljal izzive in problematiko pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter enakost spolov znotraj organizacijskih struktur podjetij. S projektom so izboljšali ozaveščenost o možnih rešitvah in ukrepih, ki olajšujejo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih. Osredotočili so se na odpravo slabega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, ki je pogosto posledica razlik med spoloma, starševstvom in poklicno strukturo. Projekt se je prav tako osredotočal na izboljšanje znanja in kompetenc vodstva podjetij za vzpostavitev organizacijskih struktur, temelječih na enakosti spolov, ter na premagovanje spolnih stereotipov, ki vplivajo na neenako porazdelitev skrbstvenih obveznosti med moškimi in ženskami. Poleg nosilca projekta so pri projektu sodelovali tudi Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor, Merkur trgovina, d. o. o., Riko, industrijski, gradbeni inženiring in leasing, d. o. o., Univerza v Mariboru, Knauf Insulation, d. o. o., Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, A1 Slovenija, telekomunikacijske storitve, d. d., AMZS, družba za opravljanje storitev članom AMD in drugim udeležencem v cestnem prometu, d. d., ter the Norwegian Automobile Foundation.

VIR: IMRO, TERA, BalanCed, PROMETEJ

11. julij 2024 – SRIP – Krožno gospodarstvo, ki s svojim delovanjem želi trajnostno povečati učinkovitost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter Slovenijo uveljaviti na področju krožnega gospodarstva, je letos že drugo leto zapored podelil nagrade za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva.

Na razpis za najboljše inventivne rešitve na področju krožnega gospodarstva, ki sta ga tudi letos podprla Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, je prispelo 27 prijav, kar kaže na močno rast razvojne in inovativne dejavnosti v Sloveniji.

Strokovna komisija, ki so jo sestavljali predsednik komisije dr. Martin Ocepek, direktor razvoja umetne smole v podjetju Helios TBLUS, d. o. o., in člani komisije dr. Zorka Novak Pintarič, redna profesorica na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo na Univerzi v Mariboru, Marko Hren, vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ter mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, je podelila dve zlati, trinajst srebrnih in sedem bronastih priznanj za najboljše inventivne rešitve ter pet priznanj za razvojno dejavnost na področju krožnega gospodarstva.

Med nagrajenci je bil tudi projekt LFIA-REC – Recikliranje hitrih antigenskih LFIA testov (COVID-19), ki je prejel srebrno priznanje. Projekt LFIA-REC je vzpostavil inovativni postopek zbiranja, sterilizacije, ločevanja, reciklaže in ponovne uporabe surovin, ki so osnovne komponente v hitrih antigenskih testih. Ta postopek omogoča energijsko učinkovito sterilizacijo in ločevanje komponent hitrih antigenskih testov, ki se nato reciklirajo v plastiko in rafinirajo v zlato. Pridobljene surovine so tako nadalje uporabne za predelavo.

Pri projektu LFIA-REC, ki je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, so sodelovali Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru, Surovina, Družba za predelavo odpadkov, d. o. o., Zlatarna Celje, d. o. o., Plastika Skaza, d. o. o., Fakulteta za tehnologijo polimerov, Univerzitetni klinični center Maribor ter Inštitut za kovinske materiale in tehnologije iz Ljubljane.

VIR: Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru ter SRIP – Krožno gospodarstvo