Arhivi: Novice

”Modra knjiga”, v kateri so opredeljena vsa prednostna področja in programska področja, ki se bodo v obdobju 2014-2021 financirala iz Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP, je že na voljo. Več o rezultatih javnega posvetovanja o osnutku Modre knjige si lahko preberite pod naslovom Povzetek rezultatov javnega posvetovanja.

Pred dokončnim oblikovanjem Modre knjige je bilo izvedeno več tednov trajajoče javno posvetovanje, v okviru katerega so se deležniki seznanili z osnutkom dokumenta in dobili možnost sodelovati in sooblikovati dokument s svojimi predlogi in stališči o prioritetah finančnih mehanizmov v obdobju 2014–2021.

Zanimanje za javno posvetovanje je bilo veliko, saj je sodelovalo kar 1500 udeležencev, odziv na Modro knjigo pa je bil neverjetno pozitiven. Komentarji so prispeli iz držav donatoric, vseh držav prejemnic in s strani številnih mednarodnih organizacij. Na podlagi prejetih predlogov in pobud je bil osnutek besedila Modre knjige o prednostnih in programskih področjih spremenjen oz. dopolnjen na več mestih.

Množičen odziv gre v veliki meri pripisati prizadevanjem deležnikov obeh finančnih mehanizmov, ki so informacijo o javni razpravi delili z vsemi, ki še niso bili seznanjeni z možnostmi financiranja, ki jih finančna mehanizma nudita. Države donatorice tak odprt pristop toplo pozdravljajo.

Države donatorice so bile z odzivom in kakovostjo predlogov izredno zadovoljne. Cenijo dejstvo, da se je tako veliko število ljudi iz vseh delov Evrope odzvalo in delilo svoja stališča.

Povzetek rezultatov javnega posvetovanja
Modra knjiga je bila izdana skupaj s povzetkom rezultatov javnega posvetovanja. V povzetku, ki opisuje namen in način izvedbe javnega posvetovanja, so analizirani udeleženci javnega posvetovanja ter njihovi prispevki. Povzetek nudi pregled izvedenih dopolnitev oz. sprememb osnutka Modre knjige na podlagi relevantnih prispevkov udeležencev javnega posvetovanja.

Več o Modri knjigi in povzetku rezultatov javnega posvetovanja si lahko preberete na naslednji povezavi: www.eeagrants.org/bluebook

Prihodnji koraki
Končni različici Modre knjige sledijo naslednji koraki:
• Trenutno potekajo pogajanja med državami donatoricami in državami prejemnicami o prednostnih in programskih področjih v vsaki izmed držav prejemnic, ki se bodo zaključila s podpisom Memorandumov o soglasju. Memorandumi o soglasju določajo programska področja v vsaki izmed posameznih držav prejemnic, ki bodo prejela sredstva iz finančnih mehanizmov. Namen pogajanj je oblikovati podporo iz finančnih mehanizmov tako, da ustreza opredeljenim potrebam, ciljem in zmogljivostim vsake države prejemnice in sledi posameznim bilateralnim interesom, skupnim najmanj eni državi donatorici in državi prejemnici.
• Ko bodo posamezni Memorandumi o soglasju sklenjeni, bodo predlagani nosilci programov oblikovali osnutke programov na izbranih programskih področjih v njihovi državi v skladu s potrebami, cilji in zmogljivostmi ter bilateralnimi interesi. Ta proces bo nadalje vplival tudi na upravičenost projektov, izbranih za podporo v okviru programov.

 

V torek, 20. septembra 2016 je v Mestnem muzeju Ljubljana potekala zaključna konferenca projekta »Za zdravje mladih«, podprtega s strani Programa norveškega finančnega mehanizma. Projekt je izvajalo pestro partnerstvo tako mladinskih organizacij, kot tudi strokovne in multi-medijske organizacije. Poleg Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Mladinskega združenja Brez izgovora, Zveze tabornikov Slovenije in Mladinskega sveta Slovenije sta v projektu sodelovala še Nacionalni inštitut za javno zdravje in Radio televizija Slovenija.
S ciljem spodbujanja zdravega življenjskega sloga otrok in mladostnikov so se v okviru projekta po celotni Sloveniji izvajale raznolike in lokalnemu okolju prilagojene dejavnosti.
Po pripravi izhodiščih strokovnih podlag s strani strokovnjakov NIJZ, ki so odstrle največje zdravstvene probleme med mladimi v Sloveniji, so bila izvedena usposabljanja za trenerje in promotorje zdravja. Promotorji zdravja so nato pripravili in izvedli več kot 50 lokalnih programov promocije zdravega življenjskega sloga po principu »mladi za mlade«, v izvedbo katerih je bilo vključenih več kot 8500 mladih, pretežno učencev zadnje triade osnovne šole in srednješolcev. Posebna pozornost projekta je bila namenjena otrokom in mladim iz socialno šibkih okolij, za katere so bili organizirani tabori s aktivnostmi krepitve samopodobe ter življenjskih veščin na področju zdravega življenjskega sloga. Organizirani so bili tudi družinski tabori, izdan Priročnik za promotorje zdravja in publikacija Zdrav kot vidra, v kateri so zbrana številna programska orodja za izvajanje promocije zdravega življenjskega sloga med mladimi. Projekt se je dotaknil tudi novega področja socialnega marketinga za namen iskanja novih pristopov za spreminjanje in vzdrževanje vedenj in stališč pri mladih. Zelo pomembno vlogo pri informiranju in obveščanju javnosti o projektu in pomenu zdravega življenjskega sloga med mladimi je odigrala RTV Slovenija, ki je poleg medijske podpore preko MMC in radia pripravila tudi 20 prispevkov v okviru oddaje za mlade Infodrom.
Ob zaključku konference je 84 mladih prejelo naziv »promotor zdravja«, izbrani so bili 4 najboljši lokalni programi, sklepno dejanje konference pa je predstavljal podpis Zaveze slovenskega mladinskega sektorja in Urada RS za mladino k skupnem delovanju na področju zdravja mladih tudi v prihodnje.
Več o projektu: www.zdravjemladih.si

Za zdravje mladih je le eden od uspešno zaključenih projektov, njihove zaključke in rezultate že ves čas aktivno spremljano na naši Facebook strani.

Ohranjena kulturna in naravna dediščina, ohranjanje biotske pestrosti, bolj opolnomočena civilna družba, nove raziskave in številne nove izkušnje v mednarodnih izmenjavah – samo nekaj doprinosov Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Norveškega finančnega mehanizma k večji kakovosti življenja v Sloveniji. Z okvirno 29 milijoni evrov sredstev, ki vključujejo nepovratna sredstva in sredstva nosilcev projektov, smo v obdobju 2009–2014 v Sloveniji uresničili več kot 120 projektov s področij štipendiranja in mobilnosti, nevladnih organizacij, javnega zdravja, enakosti med spoloma, biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, ohranjanja oz. oživljanja kulturne in naravne dediščine ter okolja. Več bi vam radi predstavili na zaključnem dogodku Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma v Sloveniji v obdobju 2009–2014 z naslovom
Sodelujemo za skupne cilje, ki bo

v petek, 7. oktobra 2016, ob 10. uri,
v klubu Cankarjevega doma, Ljubljana.

Dogodek skupaj organiziramo vsi, ki smo v Sloveniji sodelovali pri izvajanju programov: Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), ki je hkrati tudi Nacionalna kontaktna točka, Regionalni center za okolje (REC Slovenija), Center za informiranje, sodelovanje in razvoj NVO (CNVOS) in Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS). Udeležili se ga bodo tudi predstavniki držav donatoric Islandije, Lihtenštajna in Norveške, predvsem pa se bodo predstavili številni projekti, ki bodo najbolj nazorno pokazali, da smo s pomočjo Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma na številnih področjih v Sloveniji izboljšali kakovost življenja.

Okvirni program dogodka:

9:30–10:00 Registracija
10:00–10:05 Uvodne besede državnega sekretarja Franca Matjaža Zupančiča, SVRK
10:05–10:15 Nagovor Thorsteinna Björnssona iz Urada za finančne mehanizme iz Bruslja
10:15–10:25 Nagovor Mojce Krisch, vodje Sektorja za finančne mehanizme, NKT
10:25–10:35 Pevsko-plesni nastop otrok iz Centra Janeza Levca Ljubljana
10:35 10:45 Nagovor Alenke Flander, direktorice CMEPIUS-a, nosilca programa Štipendijskega sklada
10:45–10:55 Modna revija romske mode (Romsko društvo Romano Veseli)
10:55–11:05 Nagovor Gorana Forbicija, direktorja CNVOS-a in Blanke Koron, direktorice REC-a, nosilcev programa Sklada za nevladne organizacije

Prijava na brezplačni dogodek je mogoča do 5. oktobra 2016 prek povezave: https://www.norwaygrants.si/zakljucni-dogodek-financnega-mehanizma-egp-norveskega-financnega-mehanizma-2009-2014/

Podrobnejše informacije o programih in projektih: www.norwaygrants.si/www.eeagrant.si; http://www.norveski.nvosklad.si/ ali http://www.cmepius.si/.

Se vidimo!

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko vabi k predložitvi vlog za sofinanciranje aktivnosti bilateralnega sodelovanja v okviru Programa Finančnega mehanizma EGP (SI02) in Programa Norveškega finančnega mehanizma (SI05).

Za financiranje iz Sklada za bilateralno sodelovanje v okviru programa Finančnega mehanizma EGP (SI02) in Sklada za bilateralno sodelovanje v okviru Programa Norveškega finančnega mehanizma (SI05) so upravičene aktivnosti, ki omogočajo povezovanje, izmenjavo in prenos znanja, tehnologij, izkušenj in dobrih praks med nosilci projektov (skupaj s partnerji v projektih) in organizacijami iz donatorskih držav.

Splošni cilji programa finančnega mehanizma EGP (SI02) in programa norveškega finančnega mehanizma (SI05) v Sloveniji so razdeljeni glede na področje, ki jih posamezen program podpira.

SI02:
• Zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti
• Kulturna in naravna dediščina za prihodnje generacije – varovana, ohranjena in dostopna javnosti
• Izboljšana skladnost z okoljsko zakonodajo

SI05:
• Izboljšanje javnega zdravja
• Zmanjševanje neenakosti pri varovanju zdravja
• Enakost spolov
• Spodbujanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja

Vrednost razpoložljivih sredstev iz Skladov za bilateralno sodelovanje, namenjenih za to povabilo, znaša 144.000 EUR, od tega:
– 40.000 EUR v okviru Programa Finančnega mehanizma EGP (SI02)
– 104.000 EUR v okviru Programa Norveškega finančnega mehanizma (SI05).

Prvi rok za oddajo vloge je 30. 7. 2016. Javno povabilo bo odprto od objave do porabe sredstev, vendar najdlje do 30. 9. 2016 (drugi rok). V primeru celotne porabe sredstev po poteku prvega roka, se bo drugi rok za oddajo prijav preklical z obvestilom, ki bo objavljeno na spletnih straneh: http://eeagrants.si/ in https://www.norwaygrants.si/.

Javno povabilo
Razpisna dokumentacija
Odgovori na vprašanja 20. 7. 2016

Urad za finančne mehanizme je objavil razpis za upravljavca Globalnega sklada za regionalni razvoj, ki je ustanovljen v finančnem obdobju 2014-2021. Sredstva sklada so namenjena izvajanju transnacionalnih projektov vključujoč entitete v državah prejemnicah norveških in EGP sredstev, državah donatoricah in določenih tretjih državah. Globalnemu skladu za regionalni razvoj, ki ga sestavljata Sklad za zaposlovanje mladih in Sklad za regionalno sodelovanje, je dodeljenih 100 milijonov EUR. Izbran upravljavec sklada bo izvajal tehnične in administrativne naloge povezane z izborom projektov, pogodbami, vključno s plačili, nadzorom in kontrolo izvajanja projektov.
Urad za finančne mehanizme bo z izbranim prijaviteljem podpisal pogodbo predvidoma novembra 2016 s trajanjem najkasneje do decembra 2024.
Rok za prijave je 15. september 2016. Več na http://eeagrants.org/News/2016/Invitation-to-bid-Fund-Operator-for-Global-Fund-for-Regional-Cooperation.

Včeraj so Islandija, Liechtenstein, Norveška in Evropska unija podpisale sporazum o Finančnem mehanizmu EGP in Norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014–2021. V novem obdobju bo na voljo 2,8 milijarde evrov (1,5 milijarde evrov prispeva EGP finančni mehanizem in 1,3 milijarde evrov Norveški finančni mehanizem) za 15 držav prejemnic, s katerimi se bodo zmanjšale socialne in ekonomske razlike v Evropi ter okrepilo bilateralno sodelovanje med državami prejemnicami in tremi državami donatoricami.

Prioritetna področja za obdobje 2014–2021, ki so bila izbrana kot odziv na izzive, s katerimi se trenutno sooča Evropa in so usklajena s prioritetnimi področji Evropske unije, so:

• inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost
• socialna vključenost, zaposlovanje mladih, zmanjševanje revščine
• okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljična ekonomija
• kultura, civilna družba, dobro upravljanje in temeljne pravice
• pravosodje in notranje zadeve

Slovenija bo v naslednjem obdobju prejela 37,7 milijona evrov, 19,9 milijona evrov iz Finančnega mehanizma EGP in 17,8 milijona evrov iz Norveškega finančnega mehanizma.

Novost obdobja 2014–2021 je ustanovitev regionalnih skladov za reševanje brezposelnosti mladih (65,5 milijona evrov) in spodbujanje regionalnega sodelovanja (34,5 milijona evrov).

Konec maja se bodo začela pogajanja med državami donatoricami in državami prejemnicami o prednostnih področjih v vsaki državi prejemnici, ki se bodo zaključila s podpisom  Memorandumov o soglasju (MoU) z vsako od držav.

V nizu tematskih posvetov v okviru projekta Uravnotežimo odnose moči med spoloma (Program Norveškega finančnega mehanizma 2009 – 2014) Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti organizira 8. tematski posvet, ki bo
19. maja 2016 v Ljubljani (City Hotel) med 9.00 in 13.30.
Namen posveta je spregovoriti o pomenu enakosti spolov v medijih. Mediji, ki se jih pogosto imenuje tudi četrta veja oblasti, so namreč pomemben deležnik pri oblikovanju in izvajanju politike enakosti spolov.

Kdo odloča o tem, kaj se bo predvajalo na televizijskih zaslonih ali na radijskih postajah? Kakšna je zastopanost in podoba žensk in moških v medijih? Kako mediji vplivajo na poglabljanje stereotipov oz. bi lahko vplivali na preprečevanje le teh? Katera področja so medijsko bolj pokrita? Kje na lestvici enakosti spolov se nahajajo slovenski mediji v primerjavi z mediji v drugih evropskih državah? O vsem tem in še več se bo s sogovorniki in sogovorci razpravljalo na okrogli mizi o enakosti spolov v medijih. Pred tem pa bosta izkušnje in znanje s področja enakosti spolov v medijih z nami delila tudi Ragnhild Mølster, predstavnica Nordic Gender & Media Forum, in Maurizio Mosca, predstavnik Evropskega inštituta za enakost spolov.

Dogodek je namenjen vsem, ki delate z mediji ali pa vas tema zanima poklicno ali osebno.
Zaradi lažje organizacije dogodka in rezervacije namestitve so prijave obvezne. Prijavnico najdete v pripetku. Prosimo, da jo vrnete na e-naslov pia.azman@gov.si ali po faksu (01/369 7918) najkasneje do ponedeljka, 16. maja 2016. Udeležba na dogodku je brezplačna. Simultano prevajanje (SI-EN / EN-SI) bo zagotovljeno.

Vljudno vabljene in vabljeni!

Vabilo s programom

Prijavnica

Želite okrepitvi bilateralne odnose in deljenje dobrih praks v izobraževanju s partnerji z Norveške, Islandije ali iz Lihtenštajna? V okviru Slovenskega štipendijskega sklada so na voljo sredstva za tovrstne študijske obiske. Prijavijo se lahko slovenske visokošolske organizacije ter organizacije s področja osnovnega, srednjega splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Prijave zbirajo do 30. 4. 2017 oziroma do porabe sredstev.

Podrobnosti

Pred dvajsetimi leti se je na Svetovni konferenci združenih narodov o ženskah v Pekingu porodila ideja o posebnem dnevu, ki bi bil posvečen kmečkim ženskam in njihovi neprecenljivi vlogi v družbi za razvoj in ohranjanje podeželja. Organizacija Združenih narodov je kot mednarodni dan kmečkih žensk razglasila 15. oktober. Sektor za enake možnosti pri MDDSZ je v obeležitev tega dneva v okviru projekta Uravnotežimo odnose moči med spoloma (sofinanciran iz programa Norveškega finančnega mehanizma) organiziral posvet, na katerem smo spregovorili o položaju kmečkih in podeželskih žensk v Sloveniji in osvetlili nekaj pomembnih vidikov te tematike.

Na posvetu v Bistrici ob Sotli je tamkajšnji župan Franjo Debelak poudaril pomen združevanja kmečkih in podeželskih žensk v društva in njihovo vlogo pri soustvarjanju občinske politike, Maruša Gortnar, vodja Sektorja za enake možnosti, pa je izpostavila še pomembno vlogo društev pri izobraževanju in ozaveščanju o številnih tematikah, od nasilja nad ženskami do ekonomske neodvisnosti.

Uvodni del posveta je bila predstavitev evropske raziskave, ki je preučevala razlike v življenju mestnega in podeželskega (kmečkega) prebivalstva – Majda Černič Istenič, izredna profesorica na Biotehniški fakulteti, je izpostavila, da v državah z višjimi dohodki razlik na področju dohodka in prikrajšanosti življenjskega standarda praktično ni; mestno prebivalstvo je npr. v slabšem položaju glede velikosti stanovanj, na vzhodu Evrope je več samooskrbnih gospodinjstev, v bogatih državah so minimalne razlike glede izobrazbe in uporabe interneta – v teh državah je nezaposlenost problem mest, v revnejših ravno obratno, na podeželju ženske poročajo o manj stresa kot moški, v mestih ravno obratno. V manj bogatih državah je precej nezadovoljstva glede usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja; kar se tiče dostopa do dela in šole, pa je čas vožnje v mestih in na podeželju podoben. Pri subjektivnem zaznavanju blaginje pa med podeželjem in mestom ni bistvene razlike, je pa stopnja optimizma nekoliko višja v mestih.

Osrednji del posveta je bila okrogla miza, na kateri je beseda tekla o tem, kakšen je položaj kmečkih in podeželskih žensk v Sloveniji danes, kakšni so odnosi med spoloma in generacijami na kmetijah v Sloveniji, ali delo na kmetiji ženskam omogoča ekonomsko neodvisnost in socialno varnost, kako kmečke in podeželske ženske usklajujejo delo in zasebno življenje, kako je z dostopnostjo do zdravstvenega varstva, vrtcev, šol – so storitve in delovni čas prilagojeni potrebam kmečkega prebivalstva. Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, je izpostavila, da je večina prevzemnikov kmetij moških, pri čemer se srečujemo tudi s spolnimi stereotipi o tem, da ženske niso primerne gospodarice in tako v veliko primerih kmetijo prevzame zet in ne hči. Da lahko na splošno rečemo, da so ženske na kmetijah precej odvisne od moških, se je strinjala tudi Milena Krajnc, županja občine Kozje, in dodala še, da so v mlajših generacijah opazni premiki od tradicionalne delitve vlog, saj mlajši moški tudi gospodinjijo. Majda Gazvoda, koordinatorica za enake možnosti v občini Dolenjske Toplice, je opozorila, da na kmetijah obstaja tudi problem samskih mladih moških, saj se ženske ne odločajo za tak način življenja in da je zelo malo žensk, ki pridejo na kmetijo iz mestnega okolja. Tudi sama pa opaža, da ženske na kmetijah opravljajo vedno več tradicionalno moških opravil, da pa trend v obratni smeri ni tako izrazit, saj moški tradicionalno ženskih opravil ne prevzemajo v tolikšni meri. S tem se je strinjala tudi Jožica Stadler iz Društva kmetic Ajda, in dodala še, da je kmetija način življenja in da kmetija propade, če ne vlaga v razvoj. Majda Černič Istenič z Biotehniške fakultete je dodala še, da je klima v družinah, kjer je ženska (so)lastnica kmetije, drugačna, saj ima tam ženska večjo možnost soodločanja o kmetiji ter investicijah. V razpravi glede vprašanja ekonomske neodvisnosti kmečkih žensk so se govorke in govorci strinjali, da je ključni problem birokratizacija dopolnilnih dejavnosti, ki pomenijo zlasti za ženske pomemben vir dohodka, ter da je birokratizacija postala že kontraproduktivna.