Arhivi: Novice

Ljubljana, 17. april 2018 – Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je v vlogi Nacionalne kontaktne točke organizirala podpis Memoranduma o soglasju za izvajanje Finančnega mehanizma EGP 2014–2021, ki je bil podpisan z Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško in Memoranduma o soglasju za izvajanje Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021, ki je bil podpisan s Kraljevino Norveško. S tem je zagotovljena pravna podlaga za dodelitev 37,7 milijona evrov sredstev finančnih mehanizmov Sloveniji.

Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora in Norveški finančni mehanizem sta mehanizma, ki sta namenjena zmanjšanju ekonomskih in socialnih razlik v Evropskem gospodarskem prostoru in hkrati izboljšanju bilateralnih odnosov s 15 državami na območju severne, osrednje in južne Evrope. Da je bilateralno sodelovanje s Slovenijo odlično, je poudaril državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Kraljevine Norveške Audun Halvorsen. Dejal je, da so bila v preteklosti vzpostavljena močna partnerstva, na katerih bomo gradili tudi v prihodnje in ob njih seveda ustvarjali nova. Dobrega sodelovanja se veseli tudi ministrica Alenka Smerkolj, ki je izpostavila, da sta finančna mehanizma edinstven instrument, ki ima velik konkretni učinek na življenje ljudi, ki so v projekte vključeni.

Prispevek finančnih mehanizmov v obdobju 2014–2021 temelji na viziji skupnega delovanja za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo (»Working together for a green, competitive and inclusive Europe«), ki se bo uresničevala skozi doseganje dveh ciljev: zmanjšanja gospodarskih in socialnih razlik med državami in krepitve sodelovanja z državami donatoricami.

Sloveniji je v okviru obeh finančnih mehanizmov v obdobju 2014–2021 dodeljenih skupaj 37,7 milijona evrov, pri čemer predstavlja 19,9 milijona evrov Finančni mehanizem EGP in 17,8 milijona evrov Norveški finančni mehanizem. V okviru procesa programiranja in usklajevanja med deležniki sta bila v Sloveniji oblikovana predloga za dva programa, tj. program Krepitev človeških virov (vezan na prednostno področje Inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost) in program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje (vezan na prednostno področje Okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo). Poleg dveh programov je Slovenija v obdobju 2014–2021 upravičena tudi do treh skladov: Sklada za bilateralne odnose, Sklada za civilno družbo ter Krovnega sklada za dostojno delo in tristranski dialog.

Po podpisu obeh Memorandumov o soglasju bo Slovenija oziroma v njenem imenu SVRK državam donatoricam predložila vsebinsko poglobljeni zasnovi programov (t.i. Concept Note), na podlagi katerih bosta sklenjena Sporazuma o programih (t. i. Programme Agreement), in sicer za vsak program posebej. Podpisana Sporazuma o programu Krepitev človeških virov in o programu Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje bosta podlaga za javne razpise in črpanje sredstev iz finančnih mehanizmov.

Slovenija tako prehaja že v tretje obdobje izvajanja Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. V zadnjih letih je z 29 milijoni evrov uresničila več kot 120 projektov. Ti zajemajo različna področja od okolja in klimatskih sprememb, biotske raznovrstnosti, ekosistemov in spremljanja okolja ter celostnega načrtovanja in nadzora do civilne družbe, človekovega in socialnega razvoja. Prav na slednjem so bili narejeni številni premiki, saj so se projekti posvečali javnemu zdravju, enakosti spolov in usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Dotaknili pa so se tudi naravne in kulturne dediščine, raziskav in štipendij ter dostojnega dela in tristranskega dialoga.

Fotogalerija

Ob podpisu memorandumov za izvajanje Norveškega in EGP finančnega mehanizma 2014–2021 so predstavniki donatorjev v ponedeljek, 16. aprila 2018, obiskali projekta Ljuba in Neverjetna leta – vsakemu otroku.

Predstavnice Ministrstva za zunanje zadeve Kraljevine Norveške in Veleposlaništva Kraljevine Norveške ter Nacionalne kontaktne točke so najprej obiskale Krajinski park Ljubljansko barje. Projekt Ljudje za barje – ohranjanje biotske pestrosti na Ljubljanskem barju ali krajše LJUBA se je izvajal v okviru Programa Finančnega mehanizma EGP. Predstavniki nosilca projekta, Zavoda za varstvo narave, so uvodoma predstavili poglavitne dosežke projekta, ki vključujejo zaustavljeno upadanje biotske pestrosti na Ljubljanskem barju in izboljšanje stanja treh kvalifikacijskih habitatnih tipov in štirih Natura 2000 kvalifikacijskih vrst (orhideja in tri vrste metuljev). Poleg tega so poudarili pomembnost donatorskih sredstev, saj so jim omogočala predstaviti pomembno in odgovorno vlogo kmetijstva za ohranjanje biotske pestrosti in usmeriti kmetijsko gospodarstvo k naravi prijaznemu upravljanju travišč. Aktivnosti projekta LJUBA se tudi po zaključku projekta nadaljujejo z drugimi finančnimi viri. Nosilec projekta, Zavod za varstvo narave, je v nadaljevanju predstavnicam donatorskih držav in NKT aktivnosti in dosežke projekta predstavil tudi na terenu.

Kasneje je Služba za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega Kliničnega centra v Ljubljani širši delegaciji donatorjev in Nacionalne kontaktne točke predstavila projekt Neverjetna leta – vsakemu otroku, ki se je izvajal s pomočjo finančne podpore Norveškega finančnega mehanizma. Projekt Neverjetna leta – vsakemu otroku je bil v obliki treningov starševstva namenjen preprečevanju in zgodnji obravnavo vedenjskih težav otrok. V času njegovega trajanja se je za izvajanje programa za preprečevanje vedenjskih težav otrok usposobilo 20 strokovnjakov, v pilotski program je bilo vključenih več kot 300 staršev. Predstavniki nosilca projekta so poudarili dobro sodelovanje z norveškim partnerjem pri uvedbi navedenega programa in izrazili zadovoljstvo, da se izvajanje le-tega nadaljuje tudi po zaključku projekta, saj ga od leta 2017 finančno podpira Ministrstvo za zdravje RS.

Ljubljana, 5. april 2018 – Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Memoranduma o soglasju za izvajanje Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) 2014–2021 in Memoranduma o soglasju za izvajanje Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021.

Ob obisku Slovenije in udeležbi na konferenci o agendi za ženske, mir in varnost, so predstavniki donatorjev obiskali tudi Mirovni inštitut, ki je v okviru Programa Norveškega finančnega mehanizma v obdobju 2009–2014 izvajal projekt  Očetje in delodajalci v akciji.

V četrtek, 14. februarja 2018, so predstavnikom donatorjem na Mirovnem inštitut predstavili projekt Očetje in delodajalci v akciji (ODA). Delegacijo donatorjev so sestavljali predstavniki Veleposlaništva Kraljevine Norveške iz Budimpešte ter predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve Kraljevine Norveške. Srečanja so se udeležile tudi predstavnice nosilca Programa Norveškega finančnega mehanizma in Nacionalne kontaktne točke, ki delujeta pod okriljem SVRK. Poleg predstavitve projektnih rezultatov je razprava tekla o možnostih nadgradnje sodelovanja z delodajalci ter možnostih sodelovanja z norveškimi partnerji.

Predstavniki donatorjev so izrazili zadovoljstvo s predstavitvijo projekta in pohvalili samo idejo in vsebino projekta. Projekt ODA je obravnaval temo, kako moški usklajujejo delo in družino s ciljem večje ozaveščenosti o enakosti spolov, spodbujanjem enakopravnega očetovstva v družinskem življenju in medsebojnega sodelovanja zaposlenih očetov, delodajalcev in sindikatov pri razvoju, preizkusu novih strategij in možnosti usklajevanja dela in družine. Poleg Mirovnega inštituta so v projektu sodelovali tudi: Univerza v Ljubljani, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Nicha d.o.o. in norveški partner Reform – resource centre for men.

V okviru Sklada za bilateralno odnose Norveškega in EGP finančnega mehanizma na nacionalni ravni za obdobje 2009–2014 je Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve Kraljevine Norveške 15. in 16. februarja 2018 organiziralo strokovno konferenco z naslovom »Vloga nacionalnih akcijskih načrtov pri promociji agende žensk, miru in varnosti«.

Od sprejetja zgodovinske Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 leta 2000 je agenda za ženske, mir in varnost pridobila na pomenu. S spreminjajočo se naravo konfliktov in razumevanjem miru, varnosti in pravičnosti je še posebej pomembno, da se agendo prilagodi oziroma izboljša. Ženske predstavljajo polovico svetovnega prebivalstva, vendar je njihov prispevek k preprečevanju in reševanju konfliktov ter obnovi po konfliktih še vedno premajhen in premalo izkoriščen.

Od sprejetja Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 (2000) so številne države pripravile nacionalne akcijske načrte ali druge strateške dokumente za izvajanje resolucije in njenih nadaljnjih dokumentov. Med pripravo, izvajanjem in revizijo teh dokumentov se je pridobilo nekaj izkušenj in dobrih praks za izboljšanje učinkovitost teh dokumentov.

 

Dogodek je bil namenjen izmenjavi dobrih praks in izkušenj o pripravi in izvajanju nacionalnih akcijskih načrtov o ženskah, miru in varnosti. Z dogodkom so organizatorji želeli izpostaviti povezanost vseh elementov agende žensk, miru in varnosti in s tem poudariti pomen njihovega medsebojnega dopolnjevanja za trajni mir, varnost in razvoj v državah, prizadetih zaradi oboroženih spopadov, ki bodo temeljili na človekovih pravicah.

Dogodek je bil priložnost za krepitev sodelovanja med Slovenijo in Norveško ter za iskanje načinov kako okrepiti moč žensk na celotnem področju miru in varnosti, tudi na podlagi primera Zahodnega Balkana. Poleg norveških in slovenskih izvedencev/izvedenk so na  dogodku sodelovali še vladni in nevladni izvedenci/izvedenke iz držav Zahodnega Balkana ter predstavnica regionalne pisarne UN Women za Evropo in Srednjo Azijo. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki Veleposlaništva Kraljevine Norveške iz Budimpešte ter Nacionalne kontaktne točke.

Na ogled je bila tudi fotografska razstava, ki so jo ob 25. letnici slovenskega opolnomočenja žensk v varnostnih strukturah, tako doma kot v tujini, v septembru leta 2016 predstavili na Stalnem predstavništvo RS pri zvezi NATO. Razstava sedmih fotografij prikazuje pripadnice varnostnih struktur v različnih situacijah: izvajanje bojnih in poveljniških nalog, sodelovanje v vajah in usposabljanjih, pomoč migrantom in beguncem, sodelovanje z lokalno populacijo na območjih operacij, sodelovanje pri po-konfliktni obnovi in rekonstrukciji ter opravljanje odločevalnih in vodstvenih funkcij.

 

24. januarja 2018 je z delovanjem pričel Sklad za regionalni razvoj, objavljen je bil tudi prvi razpis za sofinanciranje čezmejnih ali transnacionalnih projektov, v okviru katerega je na razpolago 15 milijonov evrov sredstev. Rok prvega kroga razpisa za elektronsko oddajo projektnih idej je 1. julij 2018.

Razpis je dostopen na spletni strani sklada.

Vprašanja v zvezi z razpisom in oddajo projektnih idej naslovite na ECORYS Polska, ki upravlja s Skladom za regionalni razvoj.

ECORYS Polska (upravljavec sklada), tel +48 22 339 45 40

• East Hub Information Unit (Warsaw): +48 22 339 45 40
• West Hub Information Unit (Reggio Emilia): +39 05 22 501 157
• South Hub Information Unit (Sofia): +35 92 491 75 18

V primeru tehničnih težav se lahko obrnete EGREG help desk: helpdesk@egregsystem.info. Ostala vprašanja lahko pošljete po elektronski pošti na: eeagrants@ecorys.com. Odgovori bodo objavljeni na spletni strani Sklada za regionalni razvoj.

Sklad za regionalni razvoj – letak (v angleškem jeziku)
Prvi razpis Sklada za regionalni razvoj – letak (v angleškem jeziku)

 

 

Z novo vzpostavljenim Skladom za regionalno sodelovanje v okviru Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma Islandija, Lihtenštajn in Norveška podpirajo evropske čezmejne in transnacionalne pobude.

Čezmejno in transnacionalno sodelovanje je ključnega pomena pri iskanju skupnih rešitev za skupne izzive, s katerimi se spoprijema Evropa. Države donatorice – Islandija, Lihtenštajn in Norveška – se tega dejstva dobro zavedajo, zato so v obdobju 2014-2021 povečale obseg sredstev za spodbujanje tovrstnega sodelovanja.

Krepitev regionalnega čezmejnega in transnacionalnega sodelovanja

Medtem ko je levji delež finančne podpore prek Finančnih mehanizmov prilagojen potrebam in pobudam držav upravičenk in bilateralnemu sodelovanju med državami donatoricami in državami upravičenkami, pa je cilj Sklada za regionalno sodelovanje spodbujati projekte, namenjene krepitvi čezmejnega in transnacionalnega sodelovanja med državami donatoricami, državami upravičenkami in desetimi državami nečlanicami.

Prednostna področja

Skupna višina sredstev znotraj Sklada znaša 34.5 milijonov evrov in je namenjena za podporo sodelovanju v obliki prenosa znanja, izkušenj in dobrih praks ter krepitve institucij na prednostnih področjih, opredeljenih v okviru Finančnega mehanizma EGP 2014-2021 in Norveškega finančnega mehanizma 2014-2021:

• inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost;
• socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine;
• okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo;
• kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine;
• pravosodje in notranje zadeve

Več o prednostnih področjih tukaj.

Sodelovanje med subjekti iz vsaj treh držav

V sofinanciranih projektih čezmejnega ali transnacionalnega sodelovanja sodelujejo države upravičenke in sosednje tretje države. V projektih, ki obsegajo različne dejavnosti, sodeluje več partnerjev iz različnih držav. Upravičenci se morajo prijaviti kot konzorcij, ki ga sestavljajo subjekti iz najmanj treh držav.

Upravičenci do sredstev so subjekti iz sledečih držav:

·         Bolgarija ·         Ciper ·         Češka ·         Estonija ·         Grčija ·         Hrvaška ·         Latvija ·         Litva ·         Madžarska ·         Malta

·         Poljska ·         Portugalska ·         Romunija ·         Slovaška ·         Slovenija

·         Albanija ·         Belorusija ·         Bosna in Hercegovina ·         Črna Gora ·         Makedonija ·         Moldavija ·         Rusija ·         Srbija ·         Turčija ·         Ukrajina

 

Spodnja dokumenta predstavljata pravni okvir, ki ureja delovanje Sklada:

• Protokol 38c o Finančnem mehanizmu EGP (2014-2021), člen 7; in
• Sporazum med Kraljevino Norveško in Evropsko unijo o Norveškem finančnem mehanizmu za obdobje 2014-2021, člen 7.

Kaj podpira?

Sredstva bodo projektom dodeljena s ciljem podpreti vključujoči dialog in krepitev čezmejnih in transnacionalnih mrež, krepitev institucij, izmenjavo znanja in politik za spodbujanje inovacij; razvoj trajnostnih struktur sodelovanja med podjetji, javnim sektorjem, civilnim sektorjem in akademsko sfero; dogovore in sodelovanje, ki krepijo in prispevajo k učinkovitosti in uspešnosti politike in odzivov na skupne evropske izzive.

Sodelujemo za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo

Države donatorice prek Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma podpirajo zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik v Evropi in krepitev bilateralnih odnosov med Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško ter 15 državami upravičenkami v severni, osrednji in južni Evropi.

Novi sklad predstavlja dodano vrednost za obstoječe financiranje iz Finančnih mehanizmov, saj njunemu delovanju dodaja čezmejno in transnacionalno dimenzijo.

V okviru prvega razpisa je na razpolago 15 milijonov evrov sredstev. Rok prvega kroga razpisa za oddajo projektnih idej je 1. julij 2018, projekti pa naj bi se pričeli izvajati v letu 2019.

Sklad za regionalno sodelovanje bo z delovanjem pričel 24. januarja 2018. Če vas zanima otvoritveni dogodek, pišite na email naslov info-fmo@efta.int.

Javni razpis bo predvidoma objavljen 24. januarja 2018. 

V Sloveniji začenjamo praznovanje prvega Evropskega leta kulturne dediščine 2018, ki ga je razglasil Evropski parlament. Njegov cilj je spodbuditi izmenjavo in spoštovanje evropske kulturne dediščine kot skupnega vira, dvigovanje zavesti o skupni zgodovini in vrednotah ter okrepiti občutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru. K temu smo prispevali tudi s pomočjo Finančnega mehanizma EGP, ki je v iztekajočem finančnem obdobju s 4 milijoni evrov podprl tri projekte ohranjanja evropske kulturne dediščine v Sloveniji: projekt oživljanja arheološkega parka Simonov zaliv, Topilnico rudnika živega srebra v Idriji in Doživljajsko razstavišče Ljubljanica na Vrhniki.

Skupni dosežek teh projektov so ohranjeni, obnovljeni ali restavrirani kulturni spomeniki, dostopni javnosti, ki prispevajo k lokalnemu in regionalnemu razvoju, obogatitvi turistične ponudbe ter prepoznavnosti lokalnega oziroma regionalnega okolja. S 9,4 milijona evrov je bilo sicer s sredstvi Finančnega mehanizma EGP podprtih 10 projektov na področjih ohranjanja in oživljanja kulturne ter naravne dediščine, biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter spremljanja okolja in celostnega načrtovanja ter nadzor. Podpora tem vsebinam je zelo pomembna tudi v luči spodbujanja zelenega, trajnostnega in ustvarjalnega potenciala naše države.

Vse to se bo še okrepilo z Evropskim letom kulturne dediščine 2018, v okviru katerega bodo potekale številne zanimive aktivnosti in dogodki po vsej Sloveniji. Našli jih boste lahko prek posebnega spletnega koledarja dogodkov Ministrstva za kulturo, ki je tudi sicer nacionalni koordinator evropskega leta kulturne dediščine, ki je tej temi posvečeno prvič.

Prispevek kulturne dediščine h gospodarski rasti in socialni koheziji v Evropi je namreč še vedno premalo poznan in pogosto podcenjen. Kulturna dediščina ima velik gospodarski potencial za podpiranje kulturnih in kreativnih industrij, spodbujanje ustvarjanja in inovacij, promoviranje trajnostnega turizma, krepitev socialne kohezije in ustvarjanje dolgoročnega zaposlovanja. Leto 2018 bo tako posvečeno povečanju zavedanja o vrednotah dediščine in njenem pomenu za posameznika ter družbo in njenemu prispevku k gospodarskemu ter trajnostnemu razvoju.

Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP imata osveženo celostno grafično podobo. Osnovni element je nov, enoten, logotip za oba mehanizma, nekaj novosti je tudi pri uporabi določenih barv. Novo vizualno podobo se že lahko uporablja ob aktualnih aktivnostih vezanih na izvajanje obeh finančnih mehanizmov, sicer pa bo v prihodnjih mesecih s strani donatorjev na voljo tudi priročnik uporabe nove celostne grafične podobe.

Sodelujmo skupaj za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo!

Kratka navodila za uporabo

Povezava do logotipov

Boljše zaposlitvene možnosti mladih, ki se soočajo s socialno izključenostjo, je cilj večine projektnih idej, ki so prispele v okviru javnega razpisa objavljenega letos poleti, in ki so se uvrstile v drugi krog razpisa. Projektne ideje, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo prijavitelji sedaj razvili in dokončno oblikovali s pomočjo sredstev Sklada Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP za zaposlovanje mladih v okviru.

V prvi fazi izbirnega postopka je izmed več kot 300 prejetih projektnih idej bilo izbranih 49 projektnih konzorcijev z organizacijami oz. institucijami iz vsaj dveh držav, ki sedaj sodelujejo pri oblikovanju skupnih projektnih idej za predložitev končnih prijav projektov. 49 prijaviteljev se poteguje za kar 60 milijonov evrov, ki so projektom na voljo v okviru Sklada za zaposlovanje mladih.

Boj proti brezposelnosti mladih
Namen Sklada Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma za zaposlovanje mladih je prispevati k boju proti brezposelnosti mladih v Evropi. Z dopolnjevanjem obstoječih programov EU se Sklad še posebej osredotoča na pomoč skupinam, ki so jih dosedanji programi premalo naslavljali. Cilj večine projektnih idej je spodbujati vključevanje socialno izključenih oseb na trg dela, nekateri projekti so osredotočeni na delo z neaktivnimi mladimi na podeželju in v predmestjih ter na območjih, ki jih je močno prizadela gospodarska kriza. Določeni projekti naslavljajo ukrepe za mlade invalide, mlade, ki prejemajo nadomestno skrb, drugi pa so namenjeni mladim migrantom oz. beguncem.

Veliko zanimanje za oblikovanje partnerstev
Sklad za zaposlovanje mladih podpira transnacionalne pobude, upravičenci sredstev pa so organizacije oz. institucije v eni izmed 15 držav upravičenk do sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP ter organizacije oz. institucije iz Irske, Španije in Italije, kjer je brezposelnost med mladimi še posebej pereč problem. V skladu s pravili Sklada so lahko vodilni partnerji konzorcija zgolj organizacije oz. institucije, ki so registrirane v eni izmed držav upravičenk, partnerji pa morajo prihajati iz vsaj dveh držav upravičenk. Vseh 15 držav upravičenk je zastopanih v projektnih idejah kot vodilni partner. Večino projektnih konzorcijev sestavlja med pet in osem partnerjev. Donatorice, mednarodne organizacije in druge države članice EU so izkazale veliko zanimanje za sodelovanje v smislu zagotavljanja znanja in izkušenj; kar 70 odstotkov konzorcijev obsega enega ali več partnerjev v vlogi strokovnjaka. Ti med drugim vključujejo univerze, NVO in zasebna podjetja. Kar 354 organizacij oz. institucij bo sodelovalo v eni izmed 49 pobud.

Raziskave, usposabljanje, vključujoče izobraževanje
Projektni konzorciji bodo izvajali dejavnosti na različne načine: nekateri predlagajo izvajanje raziskav in analiz na posameznih področjih, drugi pa zagotavljajo mladim raznovrstne izobraževalne dejavnosti ter spodbujajo dostop do učenja na delovnem mestu. Nekateri projekti v ospredje postavljajo razvoj novih pedagoških orodij in prijemov ali pomoč ciljnim skupinam skozi oblikovanje novih vključujočih oblik učenja. Spet drugi projektni predlogi so osredotočeni na reformo oz. preoblikovanje javnih služb za zaposlovanje ali na prenos politik in dobrih praks.
Skupni imenovalec vseh projektov je njihovo prizadevanje za razvoj inovativnih idej in rešitev ter za zagotavljanje karseda smiselnega in otipljivega prispevka k izboljšanju položaja mladih na trgu dela in v družbi. Projekti spodbujajo ustvarjanje trajnostnih delovnih mest za mlade v različnih gospodarskih sektorjih, kot npr. modro in zeleno gospodarstvo, turizem in IKT. Podjetništvo in nova delovna mesta v okviru socialnega gospodarstva so prav tako cilj marsikaterega projekta.

Prihodnji koraki
49 izbranih projektov je za razvoj in dokončno oblikovanje projektnih idej prejelo finančna sredstva od nosilca Sklada (Ecorys Polska). Rok za oddajo končne prijave za projekte je 11. 12. 2017.

Podrobneje

Video o informacijskem dnevu 25. oktobra 2017 v Atenah