Arhivi: Novice

13. april 2021 – Javni poziv Sklada za civilno družbo za mikro projekte ali »hitre odzive«, vreden dobrih 100.000 EUR, se zaradi porabe vseh sredstev s 13. aprilom 2021 zapira. Na poziv je bilo prijavljenih 74 vlog, od tega 61 popolnih vlog upravičenih prijaviteljev. Neodvisni ocenjevalci so izmed teh izbrali 20 projektov, ki so prejeli sredstva za zagovorniško, pravno, komunikacijsko ali drugo akcijo, ki je terjala hiter odziv.

Seznam izbranih projektov je dostopen na spletni strani Sklada za civilno družbo (Active Citizens Fund), njihovi opisi pa lahko poiščete med vsemi projekti, ki jih države donatorice podpirajo v okviru tega sklada.

Spregledani otroci

Med njimi je na primer projekt Spregledani otroci Društva Vesele nogice, v katerem so se v času drugega vala epidemije borili za pravice otrok s posebnimi potrebami do strokovnih obravnav in terapij. S projektom so dali glas osebam s posebnimi potrebami in njihovim družinam, ki so pogosto spregledani in preslišani, ter z akcijami ozaveščanja opozorili na problematiko izgubljenih terapij in od odgovornih zahtevali rešitve.

Kam se je skrilo nasilje?

Slovenska fundacija za UNICEF se je s sredstvi za hitre projekte odzvala na povečano tveganje za nasilje, zanemarjanje ter čustvene in druge stiske otrok. V okviru projekta Kam se je skrilo nasilje? so izobrazili strokovne delavce v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kako prepoznati nasilje v družini v času omejevalnih ukrepov. Z njimi so delili smernice za prepoznavo nasilja in napotke, kako ravnati ob prepoznavi nasilja v času pandemije.

Za Savo

Med odobrenimi projekti je na primer tudi Za Savo, s katerim Eko krog, društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo, javnost ozavešča o problematičnosti načrtovanih hidroelektrarn na Savi in odločevalce spodbuja k bolj transparentnemu sprejemanju odločitev.

Več informacij o projektih in Skladu za civilno družbo (Active Citizens Fund) je na spletni strani sklada, spremljate pa lahko tudi Facebook stran Active Citizens Fund – Slovenija, na družbenih omrežjih pa jih boste našli tudi s pomočjo ključnika #acfslovenia.

Vir: Sklad za civilno družbo (Active Citizens Fund)

Ljubljana, 10. marec 2021 – V februarju je z izvajanjem pričel vnaprej opredeljen projekt Hiša za otroke/Barnahus. Podprt je s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov. Projekt v skupni vrednosti 1.583.588 EUR izvaja Ministrstvo za pravosodje, trajal pa bo 30 mesecev, in sicer do 31. 7. 2023.

Pobudo Ministrstva za pravosodje o vzpostavitvi Hiše za otroke sta tako Slovenija kot Norveška prepoznali kot pomembno, ki bi služila kot vodilni primer kako medinstitucionalno sodelovanje in krepitev zmogljivosti prispevata k izboljšanju kakovosti javnih storitev. Pobuda je bila tako vključena kot vnaprej opredeljen projekt že v zasnovo programa Izobraževanje – krepitev človeških virov. Vnaprej opredeljen projekt je v januarju 2021 prejel pozitivno oceno Nosilca programa, z izvajanjem pa je pričel februarja 2021.

Glavni cilji projekta

V okviru projekta Hiša za otroke bo Ministrstvo za pravosodje v vlogi nosilca projekta uredilo prostore hiše za otroke in zagotovilo njeno pilotno delovanje, v okviru katerega bodo vzpostavili ustrezne protokole dela, priročnike in vzpostavili osnove za timsko delo v hiši za otroke. Zagotovljena bodo tudi vsa potrebna usposabljanja za strokovnjake, ki bodo delali v hiši, ter za strokovnjaki vseh sodelujočih institucij. V okviru projekta so predvidene tudi kampanje za ozaveščanje in senzibilizacijo splošne javnosti o problematiki zlorabe otrok, pa tudi o sami hiši za otroke, saj je za njeno uspešno delo nujno zaupanje javnosti. S pomočjo projekta bodo tako izpolnjeni ključni pogoji, da bo hiša za otroke v Sloveniji lahko zaživela in delovala v skladu s standardi kakovosti mednarodno priznanega modela Barnahus.

Islandski model hiše za otroke – Barnahus

Islandski model hiše za otroke – Barnahus, je bil prepoznan kot najustreznejši model izvajanja določb Lanzarotske konvencije (Konvencija o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo). Prva hiša za otroke je začela delovati leta 1998 na Islandiji. Osnovni namen modela Barnahus je, da se otrok izogne ponavljajočim razgovorom s predstavniki različnih služb na različnih lokacijah, tako da se zagotovi sodelovanje med ustreznimi sodnimi, socialnimi in zdravstvenimi akterji na otrokom prijazni lokaciji.

Komplementarnost

Projekt pod okriljem Norveškega finančnega mehanizma je komplementaren s skupnim projektom Generalnega direktorata Evropske komisije za podporo strukturnim reformam in Sveta Evrope  za podporo pri izvedbi modela Barnahus v Sloveniji, ki se izvaja v tesnem sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje.

1. marec 2021 – Urad za finančne mehanizme (FMO) se je skupaj z EFTA sekretariatom in Nadzornim organom EFTA preselil v skupne pisarne, v Hišo EFTA, ki je v osrčju evropske četrti v Bruslju.

Nov naslov UFM:
EFTA House
Avenue des Arts 19H
1000 Brussels
Belgium

Ministrstvo RS za zunanje zadeve je v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve Islandije izvedlo novo študijo o enakih možnostih žensk in moških v diplomaciji. Študija ugotavlja, da se je stanje na področju vrzeli na visokih položajih v slovenski diplomaciji od leta 2009 do danes močno izboljšalo. S projektom so želeli pridobiti aktualen in transparenten vpogled v stanje na področju enakosti spolov v diplomaciji, s tem pa podlago za usmerjene ukrepe in izboljšave. Raziskava, ki je bila zaključena lansko leto, je bila podprta s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma in finančnega mehanizma EGP v okviru Sklada za bilateralne odnose.

Rezultati študije

Delež žensk na najvišjih položajih se je povečal iz 16 % leta 2009 na 40 % leta 2020. Ta rast je delno sovpadala z rastjo celotnega deleža žensk v diplomaciji, ki se je v istem obdobju povzpel iz 51 % na 58 %. Študija prav tako ugotavlja, da ženske v sorazmerno manjši meri kandidirajo na mesta na slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih kot moški, a so pri teh kandidaturah sorazmerno uspešnejše. Posebej nizek je delež kandidatur žensk na veleposlaniška mesta.

Ostajajo tudi nekateri dodatni izzivi:

• občutek diskriminacije na podlagi spola je pri ženskah bolj prisoten kot pri moških (39 % v primerjavi s 15 % v vzorcu v raziskavi);
• razumevanje pomena enakosti spolov ostaja različno;
• družinske in skrbstvene obveznosti pa predstavljajo večje breme za ženske, posebej med službovanjem v tujini.

Raziskava je dodatno pozornost namenila spolnemu nadlegovanju v diplomaciji: na podlagi anketnega vprašalnika je ugotovila, da je 23 % žensk v zadnjih 10 letih izkusilo spolno nadlegovanje na delovnem mestu, zaupanje v sistem prijav kršitev pa je nizko.

O študiji

Študija je bila izvedena deset let po prvi tovrstni raziskavi v slovenskem zunanjem ministrstvu, zasnovana pa je bila kot vzajemni pregled stanja s strani obeh sodelujočih držav. Na slovenski in islandski strani sta študijo vodili za ta namen ustanovljeni projektni skupini. Proces priprave študije je potekal prek bilateralnih dialogov, analize spolne vrzeli na visokih položajih v zadnjih desetih letih, anketnega vprašalnika za vse zaposlene, omejenega števila strukturiranih intervjujev ter analize instrumentov družinske politike. Analiziranih je bilo pet vrzeli, na katerih se kažejo neenakosti med spoloma: moč, organizacijska kultura, ozaveščenost, ravnotežje med delom in družino ter spolno nadlegovanje.

Projektni skupini sta ob zaključku projekta pripravili tudi skupna priporočila na sedmih področjih: zaveze, ničelna toleranca glede spolnega nadlegovanja, poudarek na družini prijaznih ukrepih, ozaveščanje, integracija načela enakosti spolov v delovanje ministrstev, pregledni in na merilih temelječi kadrovski postopki ter mednarodno sodelovanje.

Bilateralna iniciativa, ki se je zaključila konec leta 2020, je bila financirana s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP v okviru Sklada za bilateralne odnose.

Raziskava na temo enakih možnosti na področju diplomacije (v angleškem jeziku)

Povzetek Raziskave na temo enakih možnosti na področju diplomacije (v angleškem jeziku)

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve

4. februar 2021 – Lanskega septembra je bil objavljen drugi javni razpis za zbiranje predlogov v okviru Sklada za zaposlovanje mladih. Prejetih je bilo več kot 130 prijav, kar ponovno potrjuje pomembnost tega sklada. Vloge bodo zdaj ocenjene, za financiranje pa bodo izbrane najboljše projektne ideje. To je velik dosežek, ki kaže na to, kako pomembno je, da še naprej krepimo moč, podpiramo in vlagamo v našo mladino.

O skladu

Sklad za zaposlovanje mladih je bil ustanovljen leta 2017 s ciljem prispevati k trajnostnemu in kakovostnemu zaposlovanju mladih v Evropi. Za razliko od večine programov, ki jih Islandija, Lihtenštajn in Norveška podpirajo preko Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP, ima ta sklad transnacionalni fokus – pomaga organizacijam iz različnih evropskih držav pri iskanju novih načinov za boj proti brezposelnosti mladih in zmanjševanju le-te.

“138 prijavljenih projektnih predlogov skupaj zaprošajo za 195 milijonov EUR sredstev. Ta znesek je 16-krat višji od sredstev, ki so na voljo v razpisu za zbiranje predlogov in jasno kaže na nadaljnjo potrebo po financiranju pobud za zaposlovanje mladih”.

Grethe Haugøy – Urad za finančne mehanizme

Sklad za zaposlovanje mladih ponuja nepovratna sredstva projektom, ki spodbujajo trajnostno in kakovostno zaposlovanje mladih v državah upravičenkah. Nepovratna sredstva so na voljo za pobude, ki podpirajo mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET – not in employment, education or training), stari med 25 in 29 let, zlasti tiste, ki živijo v manjših mestih, predmestjih ali na podeželju, ali so matere ali dolgoročno brezposelni.

Privablja tisoče organizacij po vsej Evropi

Leta 2018 je bilo v okviru prvega razpisa izbranih 25 projektov z udeleženci iz 25 evropskih držav. Projekti so imeli ambiciozne cilje, nekaj od teh je: vključiti 15.000 mladih v izobraževanje ali usposabljanje, podpreti 14.000 mladih pri aktivnem iskanju zaposlitve, ustvariti 3.000 delovnih mest v nevladnih organizacijah, socialnih podjetjih in običajnem trgu dela ter pomagati 1.800 mladim, da ustanovijo svoja podjetja.

Za drugi razpis je bilo predloženih 138 projektov, ki predstavljajo skoraj 1.100 institucij iz vseh držav članic EU ter Islandije, Lihtenštajna in Norveške. Kot prijavitelji so najbolj aktivne grške, italijanske in španske organizacije. Dobro zastopane so tudi manjše države, slovenski subjekti so vključeni v kar 64 prijav, ciprski pa v 49. Kot pravi Grethe: »Drugi krog dokazuje nadaljnje zanimanje za naš Sklad za zaposlovanje mladih in potrebo po čezmejnem sodelovanju za podporo mladih in njihovi prihodnosti – to je super«.

Vir: Grethe Haugøy, Urad za finančne mehanizme

Ljubljana, 23. 12. 2020 – Zaradi trenutne epidemiološke situacije se bodo v obdobju od 24. 12. 2020 do 31. 12. 2020 tudi v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) opravljale zgolj nujne naloge.

V nujnih primerih je SVRK dosegljiv na telefonski številki 01/400 3680 in elektronskem naslovu gp.svrk@gov.si.

Hvala za razumevanje in lepe praznike!

13. november 2020 – Zagotavljanje prepoznavnosti in vidljivosti Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP ter prispevka držav donatoric – Islandije, Lihtenštajna in Norveške – je ključnega pomena pri ozaveščanju o prizadevanjih, ki potekajo v okviru finančnih mehanizmov. S spremembo Aneksa 3 k Uredbama držav donatoric – Zahteve informiranja in komuniciranja države donatorice poenostavljajo proces komuniciranja.

Odgovornost držav donatoric je, zagotoviti, da zahteve določene v Aneksu 3 obeh Uredb držav donatoric omogočajo doseganje komunikacijskih ciljev na najbolj učinkovit in jasen način. V ta namen je spremenjen Aneks 3 v delu, ki določa zahteve glede spletnih strani nosilca projekta. Nosilec projekta ima zdaj možnost izbrati ali ustvari samostojno spletno stran projekta ali ustvari podstran na že obstoječi spletni strani ali oblikuje aktiven profil na socialni omrežjih za projekte, za katere spletna stran še ne obstaja. Ta sprememba naj bi poenostavila nekatere procese komuniciranja in informiranja o projektu.

Dopolnjen Aneks 3 k Uredbama držav donatoric – Zahteve informiranja in komuniciranja je objavljeno na spletni strani Urada za finančne mehanizme.

12. in 13. november 2020 – Letošnja komunikacijska delavnica je prvič potekala v digitalni obliki. Delavnica v organizaciji Urada za finančne mehanizme je bila namenjena predstavnikom Nacionalnih kontaktnih točk iz držav upravičenk in predstavnikom veleposlaništev držav donatoric.

Na delavnici so udeleženci razpravljali o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša pospešena digitalizacija in o tem kako to vpliva na današnji način komuniciranja. Predstavniki Nacionalnih kontaktnih točk in veleposlaništev so imeli priložnost poslušati predstavitev Philipa Weissa, TEDx govorca in ustanovitelja agencije ZN, o komuniciranju v digitalni dobi. Portugalska, Latvija in Poljska so predstavile svoje komunikacijske aktivnosti in dobre prakse.