Ljubljana, 21. maj 2015 – Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) je včeraj skupaj s Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) in Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) z željo po povezovanju različnih organizacij in iskanju morebitnih skupnih projektnih idej pripravil dogodek z naslovom Odprava na sever: DELImo izkušnje in razmišljamo za prihodnost.
Osrednji namen dogodka je bil povezovanje predstavnikov različnih organizacij s področja formalnega in neformalnega izobraževanja, s ciljem identificiranja iskanja skupnih izzivov ter iskanjem rešitev, tudi v obliki novih projektnih idej, ki bi lahko bile sofinancirane iz različnih virov, med drugim tudi Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP, ki sta bila predstavljena na dogodku.
V luči iskanja sinergij je srečanje potekalo v obliki tematskih omizij, in sicer socialno vključevanje, okolje, aktivacija mladih in družina. V okviru navedenih omizij so udeleženci predstavili svoje projekte, težave, s katerimi se srečujejo pri izvajanju, in rezultate le-teh. Ob koncu srečanja je vsako omizje predstavilo zaključke tematske razprave in identificirana morebitna nadaljnja sodelovanja. Dogodek Odprava na sever: DELImo izkušnje in razmišljamo za prihodnost je bil s strani udeležencev zelo dobro sprejet, saj je ponudil dobro priložnost za medsebojno spoznavanje, prihodnja sodelovanja in izmenjavo izkušenj ter kontaktov.
V petek, 8. maja 2015, se je v Ljubljani odvil že 4. posvet na temo enakosti spolov z naslovom ENAKOST SPOLOV – KAJ IMAJO MOŠKI S TEM? Namen posveta je bil spregovoriti o vlogi moških pri doseganju enakosti spolov in iskati odgovore na vprašanja zakaj se enakost spolov tiče tako žensk kot moških; katera so področja, kjer so v neenakem oziroma slabšem položaju moški in kako se lahko moški angažirajo za odpravo neenakosti spolov in kako okrepiti vlogo moških na področju vključevanja moških v skrb za otroke in pomoči potrebne družinske člane in članice.
Posvet je bil namenjen mladim, moškim in ženskam, političnim odločevalkam in odločevalcem, zaposlenim v vzgoji, izobraževanju in znanosti, medijem ter vsem, ki jih tema zanima poklicno ali osebno. Podrobnosti o posvetu na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je dogodek organiziralo.
V okviru projekta ANIMA SANA – Vzpostavitev preventivnih programom na področju krepitve duševnega zdravja bo na območju zgornje Gorenjske vzpostavljena mreža svetovalnih pisarn, kjer bodo posameznikom, ki potrebujejo individualno pomoč, na voljo brezplačna psihoterapevtska svetovanja. Odgovore, kako bolje poskrbeti za svoje duševno zdravje, bodo posamezniki lahko pridobili osebno, preko vzpostavljene spletne strani ali tedenske radijske kontaktne oddaje. Z analizo trenutnih razmer na področju duševnega zdravja na obravnavanem območju bodo izpostavili ciljne skupine, ki so najbolj podvržene možnostim razvoja duševnih motenj (npr. brezposelni, ostareli,…), ter zanje razvili, oblikovali in prilagodili posebne sklope preventivnih predavanj in delavnic. Oblikovali in vzpostavili bodo tudi programe usposabljanj za različne skupine strokovnih delavcev, ki delajo z ranljivimi ciljnimi skupinami, s čimer bodo zagotovili dvig njihovega znanja in veščin s področja duševnega zdravja. Na ta način želijo poskrbeti za preventivne ukrepe in zgodnje diagnosticiranje potencialnih težav na področju duševnega zdravja.
Reševanjem tovrstnih težav v zgodnji fazi bo pripomoglo k manjšemu zatekanju k različnim odvisnostim, k manjšemu številu obolelih, h krajšim čakalnim vrstam in boljšemu duševnemu zdravju družbe na splošno. Čustvene in duševne težave navadno postanejo nevzdržne in nevarne posebej takrat, ko posameznik izgubi tudi materialno varnost. Projekt bo tako omogočil lažjo, širšo in brezplačno dostopnost do posameznih storitev in preventivnih programov na eni strani ter boljšo promocijo pomena dobrega duševnega zdravja za posameznika in družbo kot celoto na drugi. Z oblikovanjem in pripravo promocijskih gradiv (brošure, video-oglasi, spletne strani, radijske oddaje) bodo skrbeli za promocijo dobrega duševnega zdravja ter ljudem omogočili odprtost, hitro reševanje morebitnih težav in vključevanje v preventivne programe. V okviru projekta bodo zagotovili povezovanje in sodelovanje različnih institucij, ki prihajajo v stik z ranljivimi skupinami (psihiatrija, centri za socialno delo, zdravstveni delavci, zavodi za zaposlovanje,…) ter na ta način poskrbeli za kar najbolj celovit pristop k iskanju rešitev.
Več o projektu
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani je skupaj s partnerji začela izvajati projekt SUPER PSIHOLOG ali daljše »Supervizirana praksa psihologov: Razvoj programa usposabljanja mentorjev in modela supervizirane prakse«, s katerim želijo izboljšati storitve na področju duševnega zdravja.
Težave v duševnem zdravju, npr. anksioznost, depresija, zloraba alkohola, samomorilno vedenje, izgorelost, so ena največjih groženj družbenemu razvoju in evropske države finančno obremenjujejo bolj kot druge skupine bolezni. Osnovni pogoj za spopadanje s temi težavami je med drugim tudi zagotovitev visoko kakovostnih psiholoških storitev. V Sloveniji deluje približno 2000 psihologov, mnogi med njimi na področju duševnega zdravja. Študij psihologije je zaradi majhnega trga dela v Sloveniji neusmerjen in omogoča zaposlitev na različnih področjih, kar pomeni, da pri študentih ne more razviti vseh kompetenc, potrebnih za delo na specifičnem področju. Med študijem so možnosti vstopa v zdravstvene, izobraževalne in druge ustanove omejene. Tako se pri psihologih začetnikih (letno jih magistrira okrog 100) pojavlja potreba po vodenem postopnem vključevanju v psihološko delo in pomoči izkušenih psihologov, tj. supervizirani praksi, ki je zahtevana tudi za pridobitev certifikata EuroPsy.
V projektu bodo razvili in izvedli celosten program usposabljanja mentorjev supervizirane prakse. V projekt bo vključenih 50 psihologov začetnikov iz različnih regij, ki so pred kratkim zaključili študij in želijo (volontersko) pripravništvo ali redno delo na različnih področjih psihologije izvajati pod nadzorom usposobljenega mentorja, poleg njih pa še 25 študentov psihologije med študijsko prakso v zadnjem letniku študija, z Univerze v Mariboru in Ljubljani. Mentoriralo jih bo 25 mentorjev iz različnih regij in z različnih področij psiholoških storitev, ki jih bodo najprej usposobili, ti pa bodo z mentorsko vlogo nadaljevali tudi po zaključku projekta.
Na osnovi izkušenj iz projekta bodo izdelali smernice za izvajanje supervizirane prakse v Sloveniji, usposabljanje mentorjev in supervizijo mentoriranja. Smernice ne bodo uporabne le v Sloveniji, temveč bodo to prve smernice take vrste v Evropi.
Usposobljenost mentorjev bo vodila k boljši izvedbi supervizirane prakse in posledično boljši usposobljenosti psihologov začetnikov. Ob hkrati uvedenem sistemu supervizije se bo dvignila kakovost psiholoških storitev, kar bo dolgoročno pozitivno vplivalo tako na psihologe same kot tudi na uporabnike psiholoških storitev in širše na stanje v družbi na področju duševnega zdravja, saj bodo učinkovitejše psihološke storitve vplivale na dvig kakovosti življenja uporabnikov, ob hitrejšem odkrivanju in preprečevanju težav na področju duševnega zdravja se bo tudi zmanjšalo število oseb s temi težavami.
Podrobneje
Predstavlja se tudi projekt MOČ – Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom, katerega namen je širitev mreže svetovalnic za pomoč ljudem v duševni stiski in usposabljanje strokovnjakov za preprečevanje samomora in krepitev duševnega zdravja.
V Sloveniji obstajajo velike razlike v dostopnosti do storitev za duševno zdravje, zato je cilj projekta izboljšati storitve na področju duševnega zdravja. Ta cilj bo Nacionalni inštitut za javno zdravje s partnerji skušal doseči z izobraževanji strokovnjakov na primarnem zdravstvenem nivoju, v socialnem varstvu in policiji ter z razširitvijo prakse psiholoških svetovalnic Posvet (v Ljubljani in Kranju) in Tu smo zate (v Celju) v druge kraje oziroma regije v Sloveniji.
S projektom želijo doseči večjo usposobljenost na področju duševnega zdravja strokovnjakov v primarnem zdravstvenem varstvu in izven ter izboljšati lokalno zmogljivost na področju duševnega zdravja. Pri tem želijo vključiti vsaj 100 strokovnjakov v izobraževalni program prepoznave duševnih stisk in samomorilnosti ter vzpostaviti vsaj 4 nove in 3 nadgrajene psihološke svetovalnice za pomoč v duševni stiski.
Projekt je finančno podprt s strani programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014.
Podrobneje
Izvajati se je začel tudi projekt, ki se financira iz Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014, z naslovom Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja v kolektivnih pogodbah: Vloga socialnih partnerjev pri spodbujanju enakosti spolov – Reconciliation of Professional and Family Life in Collective Agreements: Role of Social Partners in the Promotion of Gender Equality (GEQUAL). Projekt naslavlja izziv, kako lahko socialni partnerji prispevajo k spodbujanju enakosti spolov, zlasti z vključevanjem te tematike v kolektivne pogodbe.
Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani kot nosilec projekta skupaj s partnerji (norveškim Inštitutom FAFO za delavske in socialne študije iz Osla, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije in Združenjem delodajalcev Slovenije) v projektu sledi zlasti naslednjim ciljem:
• povečanje znanja in ozaveščenosti socialnih partnerjev o pomenu ukrepov za lažje usklajevanje dela in družine, ki podpirajo enakost spolov in ki lahko prispevajo tudi k večji uspešnosti poslovanja ter možnosti za njihovo urejanje s kolektivnimi pogodbami;
• vključevanje novih, inovativnih ukrepov usklajevanja v kolektivno pogajanje, ki naslavljajo aktualne izzive (aktivno očetovstvo, staranje prebivalstva, več žensk na vodilnih mestih v gospodarstvu itd.);
• promocija primerov dobrih praks uvajanja tega vidika v kolektivne pogodbe.
Pomemben del projekta je krepitev bilateralnih odnosov med slovenskimi in norveškimi socialnimi partnerji in raziskovalci, ki se ukvarjajo s tematiko enakosti spolov in usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.
V okviru projekta izvajajo raziskavo o vlogi socialnih partnerjev in kolektivnih pogodb pri oblikovanju ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter pri spodbujanju enakosti spolov. V sodelovanju z norveškim partnerjem bodo organizirali izmenjavo izkušenj in dobrih praks glede vključevanja ukrepov usklajevanja med delom in družino v kolektivne pogodbe. Prenos norveškega znanja in izkušenj o tem, kakšni so konkretni načini in metode vključevanja te tematike v kolektivna pogajanja ter kakšne so prednosti in ovire v tej zvezi, bodo lahko uporabili socialni partnerji v Sloveniji pri njihovem bodočem kolektivnem pogajanju. V drugem delu projekta bodo oblikovali izobraževalni modul o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja in izvedli več delavnic na to temo ter pripravili model ureditve posameznih ukrepov usklajevanja poklicnega in družinskega življenja v kolektivnih pogodbah.
Spletna stran projekta
Na Ljudski univerzi Kočevje so uspešno pridobili sredstva na javnem razpisu Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 za izvedbo projekta Sodelovanje za zdravje Romov ali SORO. Z njim želijo prispevati k zmanjševanju razlik v zdravju med romsko in splošno populacijo. Glavna cilja projekta sta med drugim tudi umestitev financiranja mobilne zdravstvene službe v romskih naseljih v sistem javnega financiranja in trajnost dela romskega koordinatorja.
V jugovzhodni Sloveniji, natančneje v Občini Kočevje in Mestni občini Novo mesto, živi približno 1440 Romov, ki predstavljajo skupino prebivalstva s povečanim tveganjem za zdravje. Na njihov slabši zdravstveni položaj vplivajo obstoječe socialne in ekonomske okoliščine, kot so neustrezno bivalno okolje, slabe socialne mreže, neizobraženost in brezposelnost Romov, ključni pa so tudi dejavniki, povezani z zdravim življenjskim slogom prebivalcev. Večina romske populacije namreč živi v neprimernih življenjskih razmerah, s čimer so povezani neustrezna higiena, slaba prehrana, kajenje, uživanje drog in telesna neaktivnost. To so dejavniki, ki neposredno zvišujejo izpostavljenost tveganja za njihovo zdravje. Poleg omejenega dostopa do zdravstvenega varstva se je kot težava, s katero se spopadajo Romi, izkazala tudi neučinkovita komunikacija s strokovnim osebjem, prav tako pa stopnjo njihove zdravstvene ogroženosti povečujeta slabo prepoznavanje bolezenskih znakov in posledično nizka uporaba preventivnih storitev med romsko populacijo. V okviru projekta bodo izvajali različne programe:
Usposabljanje za zdravstvene delavce in strokovno javnost; Predstavitev zdravstvenega sistema in zdravstvenega zavarovanja; Zdravju koristna živila; Zdravstveno varstvo romskih predšolskih otrok; Širjenje zdravega življenjskega sloga z namenom preprečevanja odvisnosti.
Z razvojem preventivnih programov se bo romska populacija na področju Občine Kočevje in Mestne občine Novo mesto seznanila z dejavniki tveganja zdravja in se aktivno vključevala v preventivne oblike zdravstvenega varstva. V sklopu projekta bodo razvili tudi program zdravniške oskrbe na terenu v romskih naseljih, s čimer bodo Romom ponudili dostopnejše zdravstvene storitve in preventivne dejavnosti. S projektom želijo izboljšati tudi komunikacijo javnih delavcev, ki delajo z Romi, in uskladiti ter povečati medinstitucionalno sodelovanje.
V sklopu projekta bodo poleg programov in razvoja mobilne zdravstvene službe izvajali tudi promocijsko kampanjo za osveščanje Romov o pomenu zdravja in zdravega načina življenja.
Izvajati se je začel projekt ODZIV NA HIV ali »Partnerstvo za razvoj preventive in testiranja na HIV v skupnosti med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM)«. Glavni cilj projekta je zmanjšanje ali preprečitev prenosa virusa HIV in lajšanje psihosocialnih stisk oseb, ki živijo s HIV-om.
Namen projekta je vzpostavitev in izvajanje novih celovitih programov promocije varne spolnosti in testiranja na HIV v skupnosti izven zdravstvenih institucij ter večja usposobljenost strokovnjakov za delo z ranljivimi skupinami. S tem bodo uresničili glavni cilj projekta, to je zmanjšanje ali preprečitev prenosa virusa HIV in lajšanje psihosocialnih stisk oseb, ki živijo s HIV-om.
Projekt bo v preventivnem smislu vključeval informiranje ciljnih skupin prek brošur, letakov, spletne strani www.odzivnahiv.si, družbenih omrežjih, različnih aplikacij, zajema tudi izdelavo dokumentarnega filma, informativnih videov, dveh knjig in revije. Na terenu bodo identificirana mesta druženja, kjer je preventivo najbolj smiselno izvajati, da bo zajela čim večji del ciljne skupine. Z vidika odkrivanja HIV so predvidena anonimna, zaupna in brezplačna testiranja za HIV in SPO izven zdravstvenih ustanov. Preventivni cilji so tudi povečati število testiranj na HIV in druge SPO, psihosocialna podpora osebam, ki živijo s HIV in je v prvem letu po diagnozi največjega pomena ter stalna dostopnost do svetovanja. Aktivirane bodo skupine za podporo HIV pozitivnih in njihovim partnerjem. Projekt ODZIV NA HIV predstavlja most med uporabniki in zdravstvenimi organizacijami, ki že sedaj izvajajo zdravljenja oseb, ki živijo s HIV.
Projekt ODZIV NA HIV je podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma. Nosilec projekta je Društvo informacijski center Legebitra, partnerji v projektu pa so: Društvo ŠKUC – sekcija Magnus, Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in Helseutvalget for bedre homohelse. ODZIV NA HIV je v začetni fazi, predvidoma se bo končal aprila 2016.
Včeraj je v klubu Kulturnega doma Krško predstavil projekt »Preventivni mozaik Posavja« (PmP), ki je sofinanciran iz programa Norveški finančni mehanizem 2009-2014. Gre za regionalni preventivni projekt na področju preprečevanja bolezni, povezanih z življenjskim slogom, s poudarkom na preprečevanju zasvojenosti z alkoholom.
Projekt bo potekal do aprila 2016 na območju spodnje posavske regije. PmP zajema preventivne aktivnosti za otroke, mladostnike in starše, medinstitucionalno mreženje, svetovanje za družine, pare in posameznike, ter ulično delo z mladimi. Posamezne aktivnosti v okviru projekta med drugim zajemajo medinstitucionalno in interdisciplinarno mrežo »Posavje za zdravje«, katere cilj je medinstitucionalno sodelovanje, informiranje, medsebojno izobraževanje, iskanje skupnih sistemskih rešitev ter izmenjava dobrih praks. S pilotnim projektom uličnega dela želijo doseči mlade, ki so že razvili tvegana vedenja. Psihoterapevtsko svetovanje v Krškem in Sevnici bo namenjeno predvsem neprostovoljno napotenim uporabnikom, v ta namen bo v Krškem vzpostavljena tudi svetovalnica v mesecu maju. Preventivne aktivnosti za mladostnike »V Posavju žuramo brez drog in alkohola« se izvajajo za učence in dijake na osnovnih in srednjih šolah. Izvajali bodo tudi pilotni preventivni projekt za otroke v drugi triadi osnovne šole. Starše bodo s preventivnimi intervencijami dosegali na delovnih mestih. Nosilec projekta je MC Krško, izvaja pa ga skupaj s partnerji CSD Krško, Družinskim inštitutom Zaupanje, Društvom Srečanje in ZD Krško ter z zunanjimi sodelavci. Želijo si, da bi s sodelovanjem institucij, ki delujejo na področju preventive v Posavju, skupaj sestavili mozaik in prispevali k preprečevanju oziroma zmanjševanju bolezni, povezanih z življenjskim slogom.
Začel se je izvajati tudi projekt 3 FIT, čigar glavni cilj je promocija zdravja med starejšimi prebivalci zgornje Gorenjske.
Prebivalstvo se stara – na zgornjem Gorenjskem število starejših od 55 let, ki so ciljna skupina projekta, dosega že tretjino populacije. Ključni vzrok za nastanek kroničnih bolezni, ki zmanjšujejo število zdravih let življenja, kljub temu da se življenjska doba podaljšuje, je nezdrav življenjski slog. Projekt zajema celostno reševanje te problematike, saj bo v projektu razvit in izveden program ohranjanja zdravja starejših v obliki izobraževanj, vadb in delavnic, zagotovil uvedbo sprememb v življenjskem slogu starejših, tako umsko kot tudi telesno in duševno. Vključevanje starejših v program bo temeljilo na individualnem pristopu in bo tako upoštevalo individualne potrebe in omejitve vsakega posameznika. Program ohranjanja zdravja bodo izvajali na sedmih različnih lokacijah in s tem starejšim zagotovili lažji dostop. V projekt so vključene vse občine, društva upokojencev, domovi za starejše in organizacije za izobraževanje odraslih, ki delujejo na zgornjem Gorenjskem, kar pomeni, da bodo vzpostavili mrežo, ki zagotavlja učinkovito, strokovno in trajnostno izvajanje programa ohranjanja zdravja starejših.