Arhivi: Novice

V petek, 17. 2. 2017, je na Brdu pri Kranju potekala konferenca Norveško-slovensko sodelovanje: Enakost spolov se je obrestovala!, kjer so bili predstavljeni projekti s področja enakosti spolov, ki so se izvajali v okviru programa Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014. Številni zanimivi govorci so predstavili napredek, ki ga je Slovenija dosegla na tem področju, prav s pomočjo sredstev Norveškega finančnega mehanizma.
Državna sekretarka Ministrstva RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk je uvodoma izpostavila je, da je Norveška s svojim dolgoletnim delovanjem na področju enakosti spolov Sloveniji primer in zgled dobre prakse. Glede na to, da je bil del sredstev v okviru projektov namenjen tudi bilateralnim aktivnostim, je bil s tem omogočen dober vpogled v prakso Norveške. Slovenija na področju enakosti spolov hitro napreduje, kljub temu so na področju usklajevanja družinskega in poklicnega življenja ter v gospodarstvu še vedno velike razlike med spoloma. Politika enakosti spolov je pomembna, saj z njo uravnotežim družbo, ki je temelj za družbeni napredek. Prav z vnaprej opredeljenim projektom, Uravnotežimo odnose moči med spoloma, ki ga je z norveškim partnerjem izvajalo Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in drugimi projekti, je bil narejen pomemben korak naprej na področju enakosti med spoloma.
Veleposlanik Kraljevine Norveške Nj.Eks. Olav Berstad je v pozdravnem nagovoru izpostavil prenos dobrih praks in sodelovanje med Slovenijo ter Norveško na različnih področjih, tudi na področju enakosti spolov, kjer Slovenija dosega pozitivne rezultate in napredek. Izpostavil je, da se enake pravice moških in žensk obrestujejo in da so na Norveškem že del njihove kulture. Po njegovem mnenju so donatorska sredstva zelo dobra osnova za sodelovanje med državama, Slovenija pa je z njimi upravljala zelo učinkovito, zato se že veseli prihodnjega finančnega obdobja. Pozdravil je parterstvo Slovenije in Norveške tudi v luči skupnih prihodnjih evropskih izzivov.
Mojca Krisch, vodja Sektorja za finančne mehanizme iz Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter predstavnica Nacionalne kontaktne točke, je omenila vseh pet programov, ki so se v Sloveniji izvajali v obdobju 2009 –2014, s poudarkom na Programu Norveškega finančnega mehanizma, pod okrilje katerega spada tudi enakost spolov. Cilj financiranja tega področja je bilo izboljšanje stanja na področju enakosti spolov v skladu s politiko enakih možnosti žensk in moških na nacionalni ter EU ravni v smislu enake prepoznavnosti, moči in udeležbe obeh spolov na vseh področjih javnega ter zasebnega življenja. Na področju enakosti spolov se je izvajalo 6 projektov v skupni vrednosti 1,7 milijona evrov, poleg že omenjenega projekta Uravnotežimo odnose moči med spoloma (Enakost spolov), še projekti OPENN in ODA, Network MEMA, EQPOWEREC, GEQUAL, ki kažejo, kako široko smo zajeli to področje in s tem dosegli številne premike v družbi. Ob tem je poudarila, da nacionalno kontaktno točko zelo veseli, da so se aktivnosti projektov uspešno zaključile. Še bolj pa seveda rezultati oziroma pozitivni premiki na področju enakosti spolov, ki so jih ti projekti sprožili in prinašajo dolgoročen pozitiven učinek na področju enakosti spolov.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko vabi k predložitvi vlog za sofinanciranje aktivnosti bilateralnega sodelovanja v okviru Programa Finančnega mehanizma EGP (SI02) in Programa Norveškega finančnega mehanizma (SI05).

Za financiranje iz Sklada za bilateralno sodelovanje v okviru programa Finančnega mehanizma EGP (SI02) in Sklada za bilateralno sodelovanje v okviru Programa Norveškega finančnega mehanizma (SI05) so upravičene aktivnosti, ki omogočajo povezovanje, izmenjavo in prenos znanja, tehnologij, izkušenj in dobrih praks med nosilci projektov (skupaj s partnerji v projektih) in organizacijami iz donatorskih držav.

Splošni cilji programa finančnega mehanizma EGP (SI02) in programa norveškega finančnega mehanizma (SI05) v Sloveniji so razdeljeni glede na področje, ki jih posamezen program podpira.

SI02:
• Zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti
• Kulturna in naravna dediščina za prihodnje generacije – varovana, ohranjena in dostopna javnosti
• Izboljšana skladnost z okoljsko zakonodajo

SI05:
• Izboljšanje javnega zdravja
• Zmanjševanje neenakosti pri varovanju zdravja
• Enakost spolov
• Spodbujanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja

Vrednost razpoložljivih sredstev iz Skladov za bilateralno sodelovanje, namenjenih za to povabilo, znaša 140.000 EUR, od tega:

– 40.000 EUR v okviru Programa Finančnega mehanizma EGP (SI02)
– 100.000 EUR v okviru Programa Norveškega finančnega mehanizma (SI05).
Rok za oddajo vloge je 31. 03. 2017.

Javno povabilo

Razpisna dokumentacija

Odgovori na vprašanja

V Idriji je bilo prejšnji teden praznično – slovesno je bil odprt obnovljen spomenik tehniške dediščine, ki sodi pod UNESCO zaščito, ter razstava »Od rude do kapljic živega srebra«. Novozgrajeni prostori centra za obiskovalce so bili premajhni, da bi sprejeli vse, ki so si včeraj želeli ogledati novo pridobitev mesta Idrija. 

Na otvoritveni slovesnosti je naprej spregovorila vršilka dolžnosti direktorice in vodja projekta Tatjana Dizdarevič, ki je poudarila pomen ohranjanja idrijske dediščine, kamor se uvršča tudi dediščina živega srebra, ter predstavila izvajanje projekta obnove v zadnjih dveh letih. Svoj govor je zaključila z mislijo, da je obnovljena Topilnica Hg spomenik vsem topilničarjem in rudarjem, ki so delali v idrijskemu rudniku živega srebra. Tudi naslednji govorec, župan Bojan Sever, je izpostavil pomen idrijske dediščine ter pomembnost povezovanja z ostalimi rudarskimi mesti iz Evrope in sveta, kot sta Almaden iz Španije in Abbadia San Salvatore iz Italije, katerih župani z delegacijami so bili včeraj prisotni na slavnostnem dogodku. Martina Peljhan, geologinja Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija in glavna avtorica razstave, je v svojem govoru predstavila bistvene vsebinske poudarke iz razstave ter se za sodelovanje pri njeni pripravi zahvalila preko 80 posameznikom. Kot slavnostni govornik je obiskovalce pozdravil dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije. Poudaril je, da moramo biti Idrijčani in vsi Slovenci ponosni na dediščino živega srebra, ki jo odgovorni v Idriji z veliko truda varujejo in ohranjajo za naslednje rodove. Vlada Republike Slovenija se zaveda pomena te kulturne dediščine, zato bo prizadevanja za njeno ohranjanje podpirala tudi v bodoče. V svojem govoru je povedal še, da je v celem dnevu, ki ga je preživel v Idriji, doživel veliko lepega, videl veliko uspešnih primerov sodelovanja in rezultatov, ki so plod sodelovanja v lokalni skupnosti. Takega sodelovanja, je poudaril, si želi več tudi na državni ravni. Kulturni program prireditve so ustvarili odlični glasbeniki Godbenega društva Idrija ter izvrsten virtuoz na harmoniki, domačin Marko Hatlak.

O pomembnosti dogodka priča tudi udeležba drugih visokih gostov – ministra za kulturo Antona Peršaka, veleposlanika kraljevine Španije v RS José Luisa de la Peña, državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo Damjane Pečnik, številnih gospodarstvenikov itd.

Topilnica Hg bo za individualne obiskovalce odprta od 1. februarja naprej, že v naslednjem tednu pa se bodo v njej začele izvajati delavnice in eksperimenti z živim srebrom za osnovno- in srednješolce.

Konec januarja se tako zaključuje obsežen projekt obnove prve faze kulturnega spomenika klasirnice in izgradnje novega centra za obiskovalce, ki ga je v začetku leta 2015 pričel izvajati Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija (CUD Hg). V njegovo izvedbo je bilo vloženih 2.332.810 EUR, od tega 2.000.000 EUR s strani Programa Finančnega mehanizma EGP, preostanek pa je zagotovil CUD Hg. V objektu je svoj prostor dobila stalna razstava „Od rude do kapljic živega srebra“, ki skupaj z obnovljeno klasirnico nadaljuje zgodbo rude iz Antonijevega rova in bogati turistično ponudbo območja, vpisanega na UNESCO Seznam svetovne dediščine.

Projekt IDRIJA TOPILNICA (Idrija – območje topilnice rudnika živega srebra – 1. faza obnove) je sofinanciran s strani Finančnega mehanizma EGP 2009-2014 v višini 2 mio EUR. Nosilec Programa Finančnega mehanizma EGP 2009-2014 je Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Slovenija je iz tega programa upravičena do 8.812.500 EUR namenskih sredstev. Program pokriva tri programska področja: biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve, ohranjanje in oživljanje kulturne in naravne dediščine, spremljanje okolja in celostno načrtovanje in nadzor.

Fotografija: Robert Zabukovec.

V četrtek, 26.01.17 ob 18:00 vas vabimo na Zmenek s knjigo v Knjigarno in papirnico Konzorcij. Predstavljen bo Priročnik za učenje in igro v gozdu, v katerem so predstavljene tudi nekatere aktivnosti okoljske vzgoje projekta GoForMura.

Spoznali boste, kako na igriv in zanimiv način približamo gozd in znanje iz gozda otrokom in pedagogom. V gozd nas bodo s pomočjo Priročnika za učenje in igro v gozdu odpeljali raziskovalci Gozdarskega inštituta Slovenije, člani skupine Gozd eksperimentov. Prijave na dogodek prek https://www.facebook.com/events/1362204467154605/

Kako je biti drevo, kakšne sledove puščajo živali, kje vse se v gozdu nahaja voda, kdaj spomladi odženejo prvi listi in iglice? Na sprehodu skozi gozd se nam utrne veliko vprašanj, saj so gozdovi neskončen vir barv, vonjev, zvokov, slik, idej in novih doživetij. V Priročniku za učenje in igro v gozdu je na več kot 100 straneh predstavljenih 38 zanimivih in zabavnih aktivnosti z navodili in smernicami za spoznavanje in doživljanje gozda, ki so razdeljene na štiri poglavja: Drevesa, Gozdne živali, Voda in Genetska pestrost.

Elektronska različica Priročnika za učenje in igro v gozdu je prosto dostopna na http://eprints.gozdis.si/2052/.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vas vljudno vabi na mednarodno konferenco Norveško-slovensko sodelovanje: Enakost spolov se je obrestovala! Njen namen je predstavitev rezultatov projektov s področja enakosti spolov, ki so se sofinancirali iz sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora 2009–2014, ter izmenjava izkušenj Norveške in Slovenije in razprava o izzivih za prihodnost, s poudarkom na naslednjih področjih:

• usklajevanje poklicnega in družinskega življenja,
• uravnotežena zastopanost ter udeležba žensk in moških na mestih odločanja v politiki in gospodarstvu,
• nasilje nad ženskami in nasilje v družini,
• krepitev vloge in moči žensk.

Konferenca bo v petek, 17. februarja 2017 na Brdu pri Kranju (Kongresni center Brdo, dvorana Splendens), med 9. in 16. uro.

Na dogodku, ki se sofinancira iz sredstev bilateralnega sklada Norveškega finančnega mehanizma, bodo sodelovale tudi predstavnice in predstavniki partnerskih organizacij z Norveške.

Zaradi lažje organizacije dogodka vas vljudno prosimo za pravočasno prijavo, in sicer najkasneje do petka, 10. februarja 2017. Izpolnjeno prijavnico (v pripetku) posredujte na elektronski naslov (pia.azman@gov.si). Število mest je omejeno, zato bomo upoštevali vrstni red prijav. Neprijavljenim, žal, ne bomo mogli zagotoviti udeležbe. V primeru odpovedi prijave nas, prosimo, obvestite, da bomo mesto lahko ponudili drugim.

Vljudno vabljene in vabljeni!

Vabilo s programom

Prijavnica

V petek, 20. 1. 2017, ob 17. uri bo v Idriji slovesna otvoritev TOPILNICE Hg, pomembnega dela vpisane »Dediščine živega srebra. Almadén in Idrija« na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Poleg novozgrajenega centra za obiskovalce in obnovljene klasirnice si boste ogledali tudi stalno razstavo »Od rude do kapljic živega srebra«. V izvedbo projekta, ki ga je v začetku leta 2015 začel izvajati Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, je bilo vloženih skoraj 2.333.000 evrov, od tega 2.000.000 evrov sredstev programa Finančnega mehanizma EGP.
Cilj projekta, v katerem poleg Centra sodelujeta še Mestni muzej Idrija in Magma Geopark iz Norveške, je bil izvesti prvo fazo obnove klasirnice, groženega kulturnega spomenika državnega pomena, zgraditi sprejemno-razstavni center za obiskovalce, postaviti sodobno avdio-video-virtualno razstavo »Od rude do kapljic živega srebra«, povečati dostopnost za posamezne ciljne skupine, oživiti dediščino z izobraževalnimi in turističnimi vsebinami ter obogatiti turistično ponudbo območja, vpisanega na UNESCO Seznam svetovne dediščine.
Z izvedbo investicije se zgodba »Od rude do kapljic živega srebra » iz Antonijevega rova povezuje do topilnice in zato pomeni veliko turistično pridobitev idrijskega območja. Projekt celotne obnove in oživitve območja topilnice je zastavljen trajnostno. Po 1. fazi obnove se bo nadaljeval z izvajanjem rednih dejavnosti in načrtovanjem novih obogatitev turistične ponudbe, nadaljnjim povečevanjem števila obiskovalcev, iskanjem novih finančnih virov ter promocijo.

V sredo se je v Ljubljani odvila konferenca Od projektov do sistemskih rešitev, na kateri so se predstavili vsi projekti s področja javnega zdravja, ki so se ali pa se še izvajajo v okviru Programa norveškega finančnega mehanizma. Slovenija je s strani Kraljevine Norveške za izboljšanje javnega zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v obdobju 2009–2014 prejela 10.810.366,00 evrov.
Mednarodna konferenca je bila namenjena predstavitvi projektov, ki so se izvajali v sklopu Pobud za javno zdravje preko Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014, z namenom iskanja nadaljnjih poti za nadaljnje izvajanje dobrih primerov, praks, modelov in ostalih rešitev razvitih med izvajanjem projektov za zagotavljanje trajnosti. V uvodu sta udeležence pozdravili tudi ministrici Alenka Smerkolj in Milojka Kolar Celarc, potem pa so nosilci projektov predstavili dosežke projektov, na katere smo lahko ponosni. Projekti so bili namreč uspešni in so v slovenski prostor prinesli veliko pomembnih novih rešitev in modelov, ki imajo možnost implementacije v prihodnje, predvsem ob morebitni finančni pomoči evropskih sredstev. Za to je potrebna podpora tudi občin, da te dobre rezultate podprejo in spodbudijo njihovo nadaljevanje. Več o projektih.

Električni vlakec na solarne celice, ki je bil kupljen v okviru projekta CARS-OUT! s sredstvi Finančnega mehanizma EGP se je včeraj prvič zapeljal po krajinskem parku Sečoveljske soline – prvem slovenskem upravljanem krajinskem parku brez dostopa obiskovalcev z motornimi vozili.

Projekt v vrednosti skoraj milijon evrov, ki je bil v 95% deležu financiran s strani Finančnega mehanizma EGP in Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in kohezijsko politiko, je prispeval k ohranjanju narave in kulturne dediščine v zavarovanih območjih narave prek zagotavljanja okolju in obiskovalcem prijaznega načina obiskovanja in ogleda. Z izvedbo vseh v projektu začrtanih podpornih aktivnosti postaja KPSS namreč prvi krajinski park v Sloveniji, v katerem vožnja motornih vozil (z izjemo intervencijskih in servisnih voženj) ni več dopustna. Poleg električnega vozila z dvema prikolicama za prevoz 56 potnikov (napajanje je na električni pogon, tudi s pomočjo sončnih kolektorjev) so v okviru projekta nabavili še 4 električna in 4 navadna kolesa, ki jih je mogoče uporabiti za ogled parka. Po njem pa se je seveda mogoče tudi sprehoditi po na novo utrjenih in vzpostavljenih pešpoteh

Več o projektu

Včeraj se je odvila zaključna konferenca projekta “Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav”, kjer so bili predstavljeni rezultati projekta, ki je v okviru Programa finančnega mehanizma EGP prejel 2 milijona evrov sredstev.
Projekt bo olajšal upravljanje z vodami in zmanjšal tveganja ter vplive poplav. Obenem bo povečal skladnost podatkov in z njimi povezanih storitev z zahtevami direktive INSPIRE, kar bo olajšalo souporabo podatkov tako med deležniki v Sloveniji kot med sosedami. Tako bodo zagotovljene kakovostne osnove za potrebe načrtovanja in izvajanja ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti, kar je v Sloveniji zelo pomembno.
Nosilec projekta je bila Geodetska uprava Republike Slovenije, ki je projekt izvajala v partnerstvu s Ministrstvom za okolje in prostor ter partnerji iz donacijskih držav – Norveško in Islandsko geodetsko upravo.

Več

Ljubljana, 7. oktober 2016 – Z 29 milijoni evrov donatorskih sredstev iz Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Norveškega finančnega mehanizma je Slovenija v zadnjih letih uresničila več kot 120 projektov s področij štipendiranja in mobilnosti, nevladnih organizacij, javnega zdravja, enakosti med spoloma, biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, ohranjanja oz. oživljanja kulturne in naravne dediščine ter okolja. O tem je danes tekla beseda na zaključnem dogodku »Sodelujemo za skupne cilje«, kjer so sodelujoči v izvajanju programov in projektov predstavili svoje rezultate. Srečanja, ki ga je organizirala Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) – Nacionalna kontaktna točka za oba mehanizma – so se udeležili tudi predstavniki držav donatoric.

Prav sodelovanje in utrjevanje vezi z donatorskimi državami, Norveško, Islandijo in Lihtenštajnom, je eden bistvenih prispevkov finančnih mehanizmov, je poudaril Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Ob tem je izrazil prepričanje, da bodo stkana partnerstva in prijateljstva vodila v nadaljnje sodelovanje tudi v obdobju 2014–2021. Krepitev bilateralnega sodelovanja pomembno prispeva k uresničevanju glavnega namena Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma, zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik znotraj Evropskega gospodarskega prostora, kar smo po besedah Thorsteinna Björnssona iz Urada za finančne mehanizme iz Bruslja uspešno uresničevali tudi v Sloveniji. To posledično ustvarja okolje enakih možnosti, strpnosti, varnosti, okoljske trajnosti in dostojnega življenjskega standarda in je eden ključnih ciljev finančnih mehanizmov. Države donatorice so sicer z 1,798 milijarde evrov podprle več kot 150 programov v 16 upravičenih državah Evropskega gospodarskega prostora.

V Sloveniji se je doslej izvajalo pet programov, nosilka treh je bila Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je bila hkrati tudi Nacionalna kontaktna točka. Pri drugih programih so sodelovali še Regionalni center za okolje (REC Slovenija), Center za informiranje, sodelovanje in razvoj NVO (CNVOS) in Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS).

V okviru Programa Finančnega mehanizma EGP in Programa Norveškega finančnega mehanizma se je izvajalo 33 projektov, izbranih na javnem razpisu in trije vnaprej opredeljeni projekti. Po prepričanju vodje Sektorja za finančne mehanizme v SVRK Mojce Krisch so bile izbrane odlične projektne ideje, ki so spodbujale partnerstva, povezovanje in sledila načelu trajnosti. Izvedeni projekti so prispevali k napredku na področjih javnega zdravja, enakosti med spoloma, biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, ohranjanja oziroma oživljanja kulturne in naravne dediščine ter okolja.

Goran Forbici, direktor CNVOS, in Blanka Koron, direktorica REC-a, nosilca programa Sklada za nevladne organizacije, v okviru katerih je bilo podprtih 33 projektov, sta dejala, da so ponosni na nove zaposlitve, predvsem med mladimi, ohranjanje kulturne in naravne dediščine, manj nasilja in več enakopravnosti. Še posebej so veseli, da so lahko dali priložnost praviloma zapostavljenim lokalnim projektom, ki pa so s pomočjo Sklada iz majhnih problemov ustvarili velike rešitve.

Z nekaj manj kot 2 milijoni evrov je bilo podprtih tudi 52 projektov Slovenskega štipendijskega sklada, v okviru katerih je odšlo na mobilnost 184 študentov, 84 učiteljev in 227 učnega in strokovnega osebja iz visokošolskih institucij. Kot je povedala Alenka Flander, direktorica CMEPIUS-a, nosilca programa Štipendijskega sklada, so vse te aktivnosti prispevale h krepitvi medsebojnega poznavanja, razumevanja, spoštovanja različnosti in približevanja ter sodelovanja. S tem so krepile človeški kapital, spodbujale bilateralno sodelovanje in na ta način zbliževale ekonomije in družbe vseh vpletenih držav.

Pomen sodelovanja so prepoznali tudi nosilci projektov, saj jih je več kot polovica sodelovala s partnerji iz donatorskih držav. Vzpostavila so se številna dolgoročna sodelovanja med slovenskimi, norveškimi, islandskimi ali lihtenštajnskimi institucijami. Nekateri izmed projektov so se predstavili na samem dogodku, sicer pa so vsi projekti zbrani v brošuri z enakim naslovom kot današnji dogodek Sodelujemo za skupne cilje, ki je dostopna tudi prek spletne povezave.

Fotoutrinki z dogodka