Ste vedeli, da je v brežino struge pri Verdu še vedno ujeta edinstvena rimska tovorna ladja iz prvega stoletja?

BILATERALNA KONFERENCA SLOVENIJA- NORVEŠKA »RAZVOJ STORITEV V SKUPNOSTI ZA OBVLADOVANJE DEMENCE 2014- 2020«, kjer vam bodo predstavili najpomembnejše ugotovitve obvladovanja demence in z norveškimi ter slovenskimi predstavniki z vami izmenjali stališča z obravnavano temo.

Lokacija: Celje, Narodni dom Celje, Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje
Datum: sreda, 31. maj in četrtek, 1. junij 2017

Projekt “Živeti z demenco” financiran s pomočjo Norveškega finančnega mehanizma je ponudil možnost ustanovitve Centra za krepitev spomina, v okviru katerega deluje multidisciplinarni tim,
ki osebam z demenco in njihovim svojcem na enem mestu ponuja svetovanje, izobraževanje, delavnice, skupine za samopomoč, družabna srečanja ter ponudbo različnih storitev in oblik pomoči, vključno s prostovoljci.
Partnerji projekta soo skozi izvajanje njegovih aktivnosti dobili številne nove izkušnje in potrditev, da smo pri obvladovanju demence lahko uspešni le, če sodelujemo, in to ne le izvajalci formalnih in neformalnih oblik pomoči v okviru socialnega varstva, ampak tudi izvajalci zdravstvenih in socialnih storitev. Številne izkušnje iz projekta bi radi podelili s predstavniki strokovnih služb, obeh pristojnih ministrstev ter strokovnjaki Nevrološke klinike, UKC Ljubljana in norveških partnerjev Norwegian National Advisory Unit on Ageing and health, Asker in Stavanger University Hospital.

Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Število mest je omejeno, zato vas vljudno prosijo, da vašo udeležbo potrdite na: info@zavod-zri.si

Program dogodka

Tako je projekt LJUBA – Ljudje za barje doživela norveška novinarka, ki je bila na obisku v Sloveniji. 

METULJI, KI JIH VEČ NI

Frfotanje metuljev in podenje lisic sta bila še do nedavnega nekaj povsem običajnega na Ljubljanskem barju. To je zgodba o izginotju metuljev in o prizadevanjih za njihovo vrnitev v naravni življenjski prostor, Ljubljansko barje.

Tanka odeja snega pokriva zelene ravnice na obrobju Ljubljane.

«To je značilno mokrišče,« razlaga vodja projekta Primož Glogovčan iz Zavoda RS za varstvo narave. Obuje si škornje in se odpravi proti močvirnati pokrajini, ki so jo lisice že zapustile in kjer so določene rastlinske vrste ogrožene, celo na robu izumrtja. Kraju, ki je včasih slovel po svoji bogati biotski raznovrstnosti, sedaj preti uničenje.

Ranljiva narava

Smo v majhni vasici Strajanov Breg na vzhodnem obrobju Ljubljanskega barja, kjer se je stanje nekaterih redkih živalskih in rastlinskih vrst v zadnjih letih izredno poslabšalo. Ljubljansko barje je ciljno območje projekta Ljuba, ki je sofinanciran s sredstvi Programa Finančnega mehanizma EGP.

»Ta dolina je bila prepoznavna po številnih redkih vrstah metuljev, še posebej vrsti barjanski okarček. Letali so nad ravnicami in bili odvisni od posebne vrste trave, ki je uspevala le na tem območju; območje se je z leti zaraslo in trave so izginile, prav tako tudi metulji,« pripoveduje Primož.

Strajanov Breg je izredno občutljivo območje, življenjski prostor nekaterih redkih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Dolina leži na robu projektnega območja, na Ljubljanskem barju. Fotografija je bila posneta po tem, ko so v okviru projekta poleti leta 2016 z območja odstranili lesno zarast. 

Šotno barje, različne vrste ptic, travišča, lisice, kanali in metulji. Ljubljansko barje je s stališča ohranjanja biotske pestrosti eno najpomembnejših območij pri nas, saj na njem živijo številne redke, ogrožene in zavarovane živalske in rastlinske vrste. Stanje številnih vrst in njihovih habitatov na Ljubljanskem barju se je v zadnjih desetletjih naglo poslabšalo, eden od pomembnih vzrokov za to pa so spremembe v kmetijski rabi – z več kot 1,100 kmetijskimi gospodarstvi in 85,000 prebivalci na tem območju, se travišča vse pogosteje in intenzivneje uporabljajo za proizvodnjo hrane in krme za živali.

»Spremembe v kmetijski rabi in trend intenzivnega kmetijstva v zadnjem desetletju predstavljajo srž problema. Priča smo prezgodnji in večkratni košnji travnikov, širjenju polj, neuravnoteženi uporabi umetnih gnojil in paši; po drugi strani se določena pomembna območja zaraščajo, nekateri rastlinskim vrstam pa grozi izginotje. Vse to bistveno vpliva na stanje prostoživečih živali in rastlin,« nadaljuje Primož.

»Če ne bomo poskrbeli za živali, bomo tudi mi izginili.«

Namen projekta je prispevati k izboljšanju stanja nekaterih habitatnih tipov in vrst, med drugim s spremljanjem stanja in zaščito rastlinskih vrst, ki jim grozi izumrtje, z odstranjevanjem invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst iz zaraščenih travišč in usmerjanjem nosilcev kmetijskih gospodarstev k izvajanju naravi prijaznih kmetijskih praks na traviščih. Projekt se uvršča v programsko področje biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve, katerega namen je zmanjšati upadanje biotske raznovrstnosti za ohranjanje zdravih ekosistemov in zagotavljanje trajnostnega razvoja.

Radovan živi na robu Ljubljanskega barja že okoli 40 let. Pripoveduje o negativnih učinkih razvoja na območju, ki je včasih bil izredno bogat s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. 

 »Biotska pestrost je nujno potrebna za zagotavljanje svežega zraka, čiste vode in ugodnih življenjskih pogojev. Ljudje radi uporabljamo naravo, zato je pomembno, da zanjo tudi skrbimo,« pravi Radovan.

Kmet je poznan je kot varuh doline. Pozna vsak kamen in vsako drevo v Strajanov Bregu in je bil priča ogromnim spremembam, ki so prizadele raznolikost živalskega in rastlinskega sveta od vse leta 1974, ko se je na območju ustalil.

»V 70. letih prejšnjega stoletja je bilo tu veliko lisic, volkov, fazanov in medvedov. Ostali so samo še medvedi. Najpomembnejši razlog za to se skriva v vztrajnem naraščanju števila stavb na tem območju. Nisem vedel, da so metulji izginili,« doda Radovan, ki je vesel, da so se lotili reševanja tega problema.

Tri kilometre stran slišimo lajež dveh psov, tri race letajo v krogu in 45 mirno ležečih krav prežvekuje seno.

»Pazite, kje hodite. Pot do hleva zna biti ledena,« nas opozori Anton.

Anton že devet let vodi ekološko kmetijo na obrobju Ljubljanskega barja, v projektu Ljuba pa dejavno sodeluje zadnjih 15 mesecev.

Anton pravi, da so projekti, ki kmete spodbujajo k boljši skrbi za biotsko pestrost, izredno pomembni. Na sliki kravam daje v jasli seno iz Ljubljanskega barja. Foto: Maria Knoph Vigsnæs/UFM

»Skrbi me za naravo. Kmetje se moramo zavedati negativnih posledic intenzivnega kmetijstva. Če ne bomo poskrbeli za živali in metulje, bomo nazadnje tudi mi izginili,« doda Anton.

Pa vendar so številni kmetje izrazili dvom, ko so prvič slišali za projekt Ljuba.

»Mnogi nimajo želje biti del nečesa, kar se finančno ne obrestuje. Bolj jih skrbi stanje lastnih denarnic in potrebujejo spodbude za motivacijo. Želim si, da bi projekt trajal več let: narava potrebuje stalno spremljanje,« še zaključi Anton.

Naravno prepričanje

Vodja projekta Primož pregleduje travišče po obsežni odstranitvi zarasti leta 2016. Zapisuje si predele, kjer rastejo ogrožene rastlinske vrste. 

Primož potrdi, da so kmetje skeptični.

»Večina izmed njih je usmerjena v čim bolj obsežno proizvodnjo hrane na svojem kosu zemlje. Biotsko pestrost smo predstavili kot resnično vrednoto in poudarili, da je osrednji dejavnik ekosistema, ki ustrezno deluje. Kmetje so od tega odvisni,« razlaga Primož.

Po številnih delavnicah in nekaj sto obiskih na bližnjih kmetijah, se je 120 kmetov odločilo, da začnejo slediti okolju prijaznejši kmetijski politiki. Ta se odraža v trajnostnem upravljanju 530 hektarov mokrišč.

»Po čiščenju zaraščenih predelov in zaščiti ogroženih rastlinskih vrst smo skrbno spremljali dolino in iskali metulje. A za spremembo je še prezgodaj; preden bo trava na novo zrasla, lahko traja tudi pet let. Močno si želimo, da bi lahko spet videli metulje nad mokrišči,« doda Primož.

Ljubljansko barje je bil edinstven primer pravilno delujočega ekosistema v Slovenijj, a sedaj se narava trudi ohraniti biotsko raznovrstnost. S pomočjo projekta Ljuba so se zaraščena območja očistila. 

Urad za finančne mehanizme je sporočil, da je z delovanjem pričel Sklad Finančnega mehanzma EGP in Norveškega finančnega mehanizma za zaposlovanje mladih. Delovanje Sklada za zaposlovanje mladih temelji na predpostavki, da sta socialna in ekonomska enakopravnost posameznikov tesno povezani z njihovo udeležbo na trgu dela, zato je cilj Sklada za zaposlovanje mladih podpreti transnacionalne projekte, ki spodbujajo trajnostno in kakovostno zaposlovanje mladih.

Sklad zajema tri prednostna področja pomoči:

• inovacije in proučevanje
• prenos znanja, spretnosti in dobrih praks
• analize in raziskave

Višina sredstev v okviru Sklada, ki je na voljo projektom, znaša 60 milijonov evrov. Posamezen projekt lahko zaprosi za najmanj milijon evrov nepovratnih sredstev, prednost pa bodo imeli večji projekti.

Upravičenci sredstev so institucije in organizacije iz 15 držav upravičenk v okviru finančnih mehanizmov in institucije oz.organizacije iz Irske, Italije in Španije. Projektni konzorcij morajo sestavljati institucije oz. organizacije iz najmanj dveh držav, vodilni partner pa mora imeti sedež v eni izmed držav upravičenk. Sklad za zaposlovanje mladih je posebej osredotočen na transnacionalno sodelovanje, saj brezposelnost med mladimi prepoznava kot skupen evropski problem, za katerega je treba najti skupne evropske rešitve s pomočjo pročevanja.

Ciljna skupina Sklada za zaposlovanje so mladi med 15. in 29. letom starosti, še posebej mladi med 25. in 29. letom starosti. Prav tako ciljna skupina vključuje dolgotrajno brezposelne, nizkokvalificirane osebe, delovno neaktivne ženske, ki skrbijo za otroke ali osebe, ki ne zmorejo skrbeti zase, etnične manjšine, vključno s pripadniki romske skupnosti, prosilce za azil, osebe z motnjami v duševnem razvoju ter invalide.

Rok za oddajo vlog za Javni razpis  je 1. avgust 2017.

Več informacij v zvezi z javnim razpisom in samim postopkom lahko dobite na spletni strani Sklada za zaposlovanje mladih www.eeagrants.org/fundforyouthemployment, pri nosilcu Sklada na elektronskem naslovu eeagrants@ecorys.com ali po telefonu na številkah +48 22 339 45 40, +39 05 22 501 157 ali +35 92 491 75 18.

V Izoli so odprli novourejeni arheološki park Simonov zaliv. S tem se končuje pomembno obdobje dolgotrajne obnove. Za sklepni del so porabili milijon dvesto tisoč evrov, večino pa so prispevali donatorji iz sklada EGP in Norveškega mehanizma.

Nova podoba arheološkega parka je vidna že od daleč. Najdragocenejši del parka, dva rimska mozaika, namreč pokriva zaščitna streha, ki je obiskovalec ne more zgrešiti. Spomenik državnega pomena poleg dveh restavriranih mozaikov zdaj ponuja še pomembno novost – interpretacijski center.

Vodja projekta Irena Lazar je ob tem dejala, da je za obiskovalce najpomembnejše to, da bodo lahko končno videli odkrite mozaike. “Vzpostavili smo poseben center za obiskovalce v povezanih zabojnikih. Za vse tiste, ki na terenu težko razumejo, kaj pomeni mozaik, smo v centru skušali pričarati vtis, kako so ljudje v vili živeli.”

Pomemben del bogate rimske dediščine je bilo pristanišče, ki je še danes vidno pod gladino. Za ljubitelje potapljanja so pripravili poseben program podvodnih ogledov. “V okvir našega arheološkega parka smo vključili tudi podvodno arheološko pot, ki bo omogočala ogled posameznih točk na ostankih rimskega pristanišča, ki bodo govorile o tem, kje je potekal pomol, kakšno gradivo je bilo najdeno in podobno.”

Arheološki park je brez dvoma pomembna pridobitev za turizem. Prav bi bilo, da bi lokalni operaterji dobro poskrbeli za promocijo in sodelovali pri najširšem uveljavljanju tega pomembnega spomenika. Park bo odslej ob lepem vremenu odprt vsak dan od 17^h do 20^h.

Vir novice: MMC portal, na katerem si lahko pogledate tudi video o projektu.

Evropska unija nagradila tri projekte Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP – med njimi tudi Slovenski projekt V istem čolnu – Mladi čuvarji izročila

Kar trije projekti, izvedeni v okviru Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP, so prejemniki nagrade oz. posebne omembe strokovne žirije na letošnji podelitvi nagrad EU za kulturno dediščino – nagrade Europa Nostra. Vsi trije projekti so bili nagrajeni v kategoriji Izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje.

Kaj je Nagrada EU za kulturno dediščino?

Evropska komisija skupaj z organizacijo Europa Nostra že od leta 2002 organizira natečaj za nagrado Evropske unije za kulturno dediščino/nagrado Europa Nostra. Nagrada se podeljuje za izjemne dosežke na področju kulturne dediščine v Evropi z namenom spodbujanja visokih standardov ohranjanja kulturne dediščine, spodbujanja mednarodnih izmenjav znanja in izkušenj ter raziskav, izobraževanja in obveščanja v zvezi s kulturno dediščino. Na ta način prispeva k večji prepoznavnosti kulturne dediščine kot strateškega vira za blaginjo evropske družbe in gospodarstva. Strokovna žirija med prejemniki nagrad izbere sedem dobitnikov velike nagrade, ki prejmejo 10 000 evrov.

Slovenski projekt V istem čolnu – Mladi čuvarji izročila je prejel posebno omembo strokovne žirije. V okviru projekta se stare veščine, znanja in tradicija predhodnikov s področij izdelovanja tradicionalnega čolna drevaka, lanarstva, destilacije eteričnih olj in kovaštva prenašajo na mlade generacije in na ta način ohranjajo za poznejše rodove. Projekt na edinstven način prikazuje, da so znanje in veščine tradicionalne obrti pomembni za današnjo družbo. ”Med nami je zadnja generacija posameznikov, ki so še sposobni preživeti na tem območju, ne da bi jim bilo treba hoditi v trgovine. Dragoceno znanje obrti in poznavanje narave, ki se je v preteklosti prenašalo iz generacije v generacijo, je sedaj bolje varovano, dokumentirano in preneseno na mlajši rod,” je dejala Ljoba Jenče, Ustanoviteljica in direktorica Zavoda za sonaravno bivanje PAJN.

Muzej zgodovine poljskih Judov POLIN je prejemnik nagrade Evropske unije za kulturno dediščino zahvaljujoč obsežnemu izobraževalnemu programu, ki v ospredje postavlja ohranjanje in spodbujanje kulture judovske skupnosti na Poljskem. S finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP so bile v muzeju organizirane delavnice, predavanja, začasne razstave in mobilna izobraževalna razstava Muzej na kolesih. ”Ta nagrada nam ogromno pomeni, ponosni smo nanjo. Hkrati predstavlja spodbudo za naša nadaljnja prizadevanja v smeri zastavljenih ciljev. Seznanjanje z bogato, živahno in dramatično preteklostjo poljskih Judov predstavlja več kot zgolj učenje o zgodovini; uči nas spoštovati ljudi drugačne verske in etnične pripadnosti, pomaga krepiti odločenost v boju proti ksenofobiji, mlade pa pripravlja na življenje v današnji raznoliki družbi,” je poudarila koordinatorica projekta Łucja Koch.

Muzeji imajo včasih neprecenljivo vlogo pri reševanju konfliktov. Center za vizualne umetnosti in raziskave na Cipru obiskovalcem nudi interaktivno doživetje preko delavnic, razprav in drugih izobraževalnih dejavnosti. Z več kot 3000 obiskovalci, med katerimi so tako grški kot turški Ciprčani, in ogromnim obiskom šolarjev je muzej postal eno izmed najpomembnejših kulturnih središč na Cipru. ”Noben drug muzej ne sodeluje tako tesno s turškimi Ciprčani. Ena naših pomembnejših pobud so organizirani kulturni izleti, kjer turški Ciprčani spoznavajo grški del otoka, grški pa turškega. Muzej se nahaja zelo blizu zelene črte, tako da imajo pripadniki skupnosti turških Ciprčanov lažji dostop do njega,” pravi Rita Severis.

 

Letošnje nagrade niso prve, ki so bile podeljene projektom Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP. Od leta 2012 je kar 10 projektov Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP prejelo nagrade Europa Nostra. To je izreden dosežek, ki priča o kakovosti dela v okviru programov Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP.

Konec tedna so Slovenijo obiskali predstavniki donatorskih držav in skupaj s Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko kot Nacionalno kontaktno točno in nosilko dveh programov ter ostalimi nosilci programov na letnem sestanku ocenili izvajanje Finančnega mehanizma EGP in Norveškega mehanizma. Na sestanku je bilo s strani donatorjev potrjeno Kombinirano strateško in letno Poročilo za leto 2016, ki bo v kratkem objavljeno na spletni strani www.norwaygrants.si. Slovenijo vidijo kot primer dobre prakse, kot partnerico, ki ima veliko izkušenj in znanja, zanimivega tudi za donatorske države. Posebej so veseli okrepljenega bilateralnega sodelovanja med državami, za katerega upajo, da se bo še okrepilo. Programi, ki smo jih izvajali v Sloveniji, so bili uspešni v različnih sektorjih, prav tako posamezni projekti. Dva sta se predstavila tudi ob priložnosti letnega sestanka, in sicer AS v Simonovem zalivu in CARS OUT v Sečoveljskih solinah.

V letu 2017 se programi za obdobje 2009–2014 zaključujejo, zato je pravi čas za popis izkušenj, dosežkov in aktivnosti. V tem obdobju so se izvajali projekti, ki so z rezultati pripomogli k razvoju in boljši kakovosti življenja v različnih delih Slovenije in na različnih področjih. V okviru Programa Finančnega mehanizma EGP in Programa Norveškega finančnega mehanizma se je izvajalo 36 projektov, ki so spodbujali partnerstva, povezovanje in sledili načelu trajnosti. Prispevali so k napredku na področjih javnega zdravja, enakosti med spoloma, biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, ohranjanja oziroma oživljanja kulturne in naravne dediščine ter okolja. V programu Sklada za nevladne organizacije, v okviru katerih je bilo podprtih 33 projektov so bile omogočene nove zaposlitve, predvsem med mladimi, ohranjanje kulturne in naravne dediščine, manj nasilja in več enakopravnosti. S projekti je bila priložnost dana praviloma zapostavljenim lokalnim projektom, ki pa so s pomočjo Sklada iz majhnih problemov ustvarili velike rešitve. Program Slovenski štipendijski sklad je podprl 52 projektov, v okviru katerih je odšlo na mobilnost 184 študentov, 84 učiteljev in 227 učnega in strokovnega osebja iz visokošolskih institucij. Vse te aktivnosti so prispevale h krepitvi medsebojnega poznavanja, razumevanja, spoštovanja različnosti, približevanja ter sodelovanja. S tem se je krepil človeški kapital, spodbujalo bilateralno sodelovanje in zbliževale ekonomije ter družbe vseh vpletenih držav. Rezultati bodo koristili tudi pri pripravi novega programskega obdobja 2014–2021.

V okviru projekta Arheologija za vse (AS), ki so ga predstavniki donatorskih držav obiskali, so povečali dostopnost arheološkega najdišča Simonov zaliv, ki je skrivalo najbolje ohranjene in raziskane ostanke rimske obmorske vile s pristaniščem v Sloveniji. To je hkrati tudi prvi podvodni park v Sloveniji, ki si ga lahko ogledajo tudi začetniki potapljači, še posebej dobro pa je poskrbljeno za ljudi s posebnimi potrebami. V okviru obiska projekta CARS-OUT so nosilci projekta predstavili Sečoveljske soline, ki so postale prvi slovenski upravljani krajinski park brez dostopa obiskovalcev z motornimi vozili. Ti avtomobil tako pustijo na vhodu v park, po njem pa se lahko sprehodijo po novo urejenih dostopnih poteh, z novim električnim vlakom ali kolesi. Ob tem si lahko ogledajo zanimivo ročno pridelavo soli, ki se je začela že pred 700 leti, danes pa pridelajo že 1000 ton letno.

Vsi projekti programov finančnih mehanizmov v Sloveniji iz obdobja 2009-2014 so zbrani v brošuri »Sodelujemo za skupne cilje«.

Pred kratkim je norveška novinarka Maria Knoph Vigsnaes obiskala Slovenijo in si ogledala nekaj projektov. Najprej se je oglasila v Centru za krepitev spomina v Celju. Njen zanimiv zapis objavljamo tudi v slovenščini.

“Kakšne barve je jabolko? Kako zgleda stenska ura?” Ujemanje besed s pripadajočimi slikami je ena izmed vaj za krepitev spomina, ki jih izvajajo v Centru za krepitev spomina v Celju.

DA SE NE POZABI

Ne spomnijo se več, kako se obleči, kuhati ali izkazovati ljubezen. Njihovi najbolj jasni spomini so stari 60 let. V Sloveniji je demenca stanje, ki je še vedno tabu tema.

 “Pred nami je še dolga pot. V Sloveniji ljudje demenco smatrajo za duševno bolezen. Redki si upajo priznati, da postajajo pozabljivi in mnogi poiščejo pomoč precej prepozno,” pravi vodja projekta Marjeta Vodončnik iz Zavoda za raziskave, izobraževanje in trajnostni razvoj. V Celju je njena vloga drugačna – je v ospredju prizadevanj za izkoreninjenje predsodkov proti nečemu, kar je prisotno v vseh družbah.

V okviru projekta “Živeti z demenco” sta Marjeta in njena sestra Alenka ustanovili lokalni center za krepitev spomina, ki nudi svetovanje svojcem obolelih v obliki informacij ter različnih izobraževanj in usposabljanj za svojce oseb, obolelih za demenco, in za neformalne oskrbovalce obolelih, hkrati pa izvaja multidisciplinarno obravnavo oseb z demenco. Projekt, katerega namen je olajšati življenje oseb, obolelih za demenco, je prejel sredstva Norveškega finančnega mehanizma.

Ni več Mama – je bolnik

Devet starejših gospa je zbranih okrog mize v Centru za krepitev spomina s svojimi hčerami. Poskušajo si zapomniti.

“Ja! Prav sem imela,” vzklikne 86-letna Milka in ponosno pokaže sliko stenske ure in pripadajočo besedno kartico. Ostale zaploskajo v spodbudo.

V zraku je čutiti visoko raven koncentracije in tekmovalnosti. 

Pred tremi leti je Milka pri osebnem zdravniku opravljala spominski test. Hči Andreja se še vedno spomni nemira in strahu, ki sta jih prevevala, ko so prišli zdravniški izvidi.

“Alzheimerjeva bolezen. Kaj to pomeni? Ali mora mama v zavod? Naj ji odvzamemo svobodo? Vse dokler nisem naletela na ta projekt, nisem vedela, kaj storiti. Tu sta nam svetovala tako psiholog kot zdravnik. Za nas, svojce, je zelo pomembno, da razumemo, kaj se z našimi ljubljenimi dogaja,” še doda Andreja.

Pravi, da je utrujena.

Utrujena gledati mamo, ki počasi, a zagotovo izginja.

Andreja je vesela, da so se po pomoč lahko obrnili na Center za krepitev spomina v Celju, a meni, da je v Sloveniji še vedno premalo pomoči na voljo svojcem bolnikov z demenco. 

“To ni več Mama. Prej je vedno bila vesela in optimistična, zdaj pa je pogosto jezna. Včasih se počutim, kot da sem jaz njena mama. Najtežje se je sprijazniti s pomanjkanjem empatije – nikoli me ne vpraša, kako se počutim,” pravi Andreja in doda, da jo boli, ko opazuje, kako njena topla, uvidevna Mama izginja in postaja bolnica.

Mojca se z njenimi občutji lahko poistoveti, po štirih letih negovanja bolne tašče je vesela, da so na voljo storitve nadomestne oblike oskrbe.

Snaha Mojca kuha za taščo Mileno, jo oblači ter pazi nanjo, hkrati pa redno hodi v službo. Ob sredah gresta skupaj v Center za krepitev spomina. 

“Novega otroka sem dobila. Rada se pridružim vajam za krepitev spomina, saj je dobro spoznati svojce oseb z demenco, ki so se znašli v enakem položaju. Vedenje, da tudi drugi prestajajo isto, ti da nek občutek varnosti,” pravi Mojca. 

“Duševna bolezen”, ki jo obkrožajo tabuji

V Sloveniji zdravstvo demence vse do leta 2013 ni priznavalo za bolezen. Statistični podatki o številu obolelih za demenco še niso na voljo, medtem ko so raziskave na tem področju redke.

“Prebivalstvo se vse bolj stara – projekcije kažejo, da bo leta 2050 trikrat več oseb obolelih za demenco kot jih je danes. Pripraviti se moramo na tako prihodnost in najti način za spopadanje s tovrstno situacijo,” poudari Marjeta.

Demenca za svojce velikokrat predstavlja soočenje z izredno težkimi odločitvami. S tedenskimi dejavnostmi in budnim spremljanjem strokovnih delavcev bo projekt izredno pripomogel k izboljšanju kakovosti življenja tako bolnikov kot njihovega družinskega kroga. 

Do sedaj se je usposabljanja za neformalne oskrbovalce na domu udeležilo okrog 50 prostovoljcev. S pomočjo prepoznavnosti problema in dviga splošne osveščenosti o demenci je namen projekta destigmatizirati bolezen ter spodbuditi ljudi, da čim prej poiščejo pomoč.

“Vsak teden nas kličejo 20, tudi 30 krat. Prejšnji teden smo prejeli klic od obupanega moža v petdesetih. Bil je na letališču in ni razumel, kaj počne tam. Službeno je veliko potoval, a pri tekočem traku za prtljago so se mu možgani nenadoma dobesedno resetirali. Bilo ga je strah, jokal je. Predlagali smo mu pregled pri osebnem zdravniku, od takrat se ni več oglasil,” pravi Alenka, ki je skupaj s sestro koordinatorica projekta.

 “Koliko ste stari?”

“Em, ne spomnim se ravno…”

Obotavlja se, nato pa hitro doda:

“Ko si star, ni več tako prijetno razmišljati o starosti, zato ne vem.”

Anici je nazadnje le uspelo odgovoriti. Misli, da je smisel za humor pomemben, kadar stvari pozabljamo. 

Projekt ”Živeti z demenco” je del Programa Pobude na področju javnega zdravja, katerega namen je izboljšati sistem javnega zdravja ter zmanjšati neenakosti pri varovanju zdravja v Sloveniji. Ob ustanovitvi Centra za krepitev spomina sta sestri Vodončnik želeli združiti dobre prakse podobnih ustanov v drugih državah. Center Univerzitetne bolnišnice Stavanger na Norveškem je služil kot eden izmed pionirjev tovrstnega modela. Martha Therese Gjestsen, medicinska sestra v centru Sesam Univerzitetne bolnišnice Stavanger, je mnenja, da je projekt dober pokazatelj, kako pomembno je lokalno in mednarodno sodelovanje v Evropi.

“Učimo se drug od drugega, si izmenjujemo izkušnje, naši projekti pa posledično pridobivajo na teži. Ko so nas obiskali, so na lastne oči videli, kako poteka klinično delo z osebami z demenco, ter se srečali z raziskovalci na tem področju in dobili dober vpogled v sam proces medsektorskega sodelovanja. Ob našem naslednjem obisku bo zanimivo videti, kako delo poteka v Sloveniji,” je dodala Martha Therese Gjestsen.

Po zaključku projekta si sestri želita, da center za krepitev spomina nadaljuje z delovanjem.

“Z leti vse več ljudi postaja pozabljivih in veliko jih potrebuje pomoč. Trenutno smo v iskanju novih finančnih sredstev, ko bodo pomagala nadaljnjemu razvoju centra,” pravi Alenka.

Foto: Maria Knoph Vigsnæs / UFM

Ljubljana, 8. marec 2016 – V Sloveniji so se v začetku leta končali še zadnji projekti, sofinancirani iz Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Norveškega finančnega mehanizma, v okviru katerih smo veliko pozornosti in sredstev namenili tudi enakosti spolov. Na področju integracije načela enakosti spolov ter usklajevanja poklicnega in družinskega življenja se je izvajalo 6 projektov v skupni vrednosti 1,7 milijona evrov, ki so prispevali k izboljšanju stanja na področju enakosti spolov.

V Sloveniji se je v obdobju 2009–2014 pod okriljem omenjenih finančnih mehanizmov izvajalo pet programov, eden od njih je bil Program Norveškega finančnega mehanizma, pod okrilje katerega spada tudi enakost spolov. Program je omogočil razvoj in preizkušanje novih inovativnih pristopov in ukrepov, ki temeljijo na lokalnih partnerstvih med nevladnimi organizacijami, javnimi zavodi in lokalnimi skupnostmi. Na nacionalni ravni se je osredotočil tudi na krepitev zmogljivosti udeleženih institucij in usposabljanje javnih delavcev v sodelovanju z norveškimi partnerskimi institucijami. Slovenija je sodelovala z Norveškim inštitutom za varovanja zdravja iz Osla.

V tem okviru je program stremel k dvigovanju ozaveščenosti ter pospeševanju raziskav na področju enakosti spolov z osredotočanjem na izpodbijanje neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi v odločanju na gospodarskem ter političnem področju. Tako je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na primer izvajalo projekt Uravnotežimo odnose moči med spoloma (Enakost spolov), katerega cilj je bil povečati razumevanje enakih/neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi za določanje ustreznih odzivov na neravnovesja, ki so še vedno prisotna v družbi v strukturah moči spolov.

Poleg projekta Enakost spolov se je izvajalo še 5 projektov, vsi s ciljem krepitve ozaveščenosti in pospeševanja raziskav na področju enakosti spolov.
Mirovni inštitut je skupaj s petimi projektnimi partnerji na temelju raziskav identificiral ovire za vstop žensk v politiko na lokalni in nacionalni ravni ter oblikoval mehanizme podpore in predlog nove zakonodaje v okviru projekta Osvojiti politično enakost z novimi imeni ali OPENN. Na podlagi izkušenj norveškega partnerja je bila oblikovana mreža lokalnih političark, mentorski model in platforma podpore.

Ob tem so vodili tudi projekt Očetje in delodajalci v akciji ali krajše ODA, kjer so odkrivali, kako mladi zaposleni očetje, tako na vodstvenih položajih kot v vseh oblikah prekarnih zaposlitev, usklajujejo plačano delo in skrb za otroka ter s kakšnimi ovirami se pri tem srečujejo.

Mrežo za enake možnosti – MEMA ali Network MEMA je vodila Gospodarska zbornica Slovenije, v okviru projekta pa so nastali predlogi za ukrepe za bolj enakopravno zastopanost žensk v gospodarstvu in na drugih položajih odločanja. V sodelovanju z norveškim partnerjem je bil razvit multimedijski portal in model podpornega centra za inovativne gospodarske enote žensk.

Enakost spolov pri razdelitvi ekonomske moči: razumevanje in preseganje ovir enakosti spolov pri odločanju v gospodarstvu je polni naslov projekta s kratico EQPOWEREC v domeni Univerze v Ljubljani. Projekt je s svojimi aktivnostmi pripomogel k povečani ozaveščenosti o enakosti spolov pri odločanju na gospodarskem področju med političnimi odločevalci, kadrovskimi strokovnjaki, menedžerji, študentkami in splošno javnostjo. Povezal je raziskovalno delo, prenos in razširjanje praks ter znanja in razvoj novih rešitev.

Peti projekt nosi naslov Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja v kolektivnih pogodbah: Vloga socialnih partnerjev pri spodbujanju enakosti spolov, poznamo ga pod kratico GEQUAL. Projekt je vodil Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani naslovil pa je izziv, kako lahko socialni partnerji prispevajo k spodbujanju enakosti spolov, zlasti z vključevanjem te tematike v kolektivne pogodbe. Posebna pozornost je bila namenjena novim, inovativnim ukrepom usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter aktualnim izzivom, kot so staranje prebivalstva, aktivno očetovstvo in spodbujanje večje zastopanosti žensk na zahtevnejših, vodilnih in s tem tudi bolje plačanih položajih.

V Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko se veselimo uspešno zaključenih projektov in njihovih pozitivnih premikov na področju enakosti spolov. Eden od pomembnih rezultatov programa je tudi povečano sodelovanje tako med različnimi partnerji znotraj države, kot tujimi iz držav donatoric, saj se ključni premiki v družbi dogajajo le v partnerskem sodelovanju, in to čim širšega kroga ljudi.

FOTO: STA in Metina lista