Arhivi: Novice

• Želite izvedeti, koliko projektov je bilo sofinanciranih v Sloveniji?
• Se sprašujete, koliko zelenih delovnih mest smo ustvarili?
• Vas zanima, koliko slovenskih in norveških organizacij sodeluje?

Vse te podatke lahko zdaj dobite na enem samem mestu. Z novim interaktivnim podatkovnim portalom boste zlahka izvedeli vse, kar vas zanima o rezultatih, doseženih v okviru izvajanja različnih programov in projektov po Evropi.

Projekt vzpostavitve portala je nastal z enim samim ciljem: omogočiti kar se da enostaven dostop do podatkov o koriščenju sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP.

Rezultati po državah in področjih
Pogled Grants omogoča pregled projektov in programov, ki so bili financirani v katerikoli izmed držav upravičenk. Na tem mestu boste dobili podatke o zneskih dodeljenih sredstev po državah in področjih ter ustrezne kazalnike rezultatov.

Potopite se v projekte
S pritiskom na pogled Projects si lahko ogledate lokacije projektov v Evropi in preberete vse o dosežkih izbranih projektov.

Partnerstva v žarišču
Pogled Partners nudi podatke o sodelovanju med organizacijami držav upravičenk in partnerji iz Islandije, Lihtenštajna in Norveške.

Želimo vam zanimivo brskanju po portalu.

V drugi fazi izbora projektov v okviru sklada za zaposlovanje mladih je bilo izbranih 49 projektov oziroma njihov idejnih predlogov. Uspešni so bili tudi slovenski prijavitelji. Izbrani konzorciji morajo do 1. novembra predložiti končni predlog projekta. Izbrani konzorciji so iz 15 držav, med njimi tudi iz Slovenije.

Podrobnosti

Zavod za oskrbo na domu Ljubljana je s projektom A-QU-A, socialni servis ter program organiziranega prostovoljstva in medgeneracijskega povezovanja, zmagal na natečaju za naj izboljšavo v javni upravi Premik naprej 2017.

V okviru projekta Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju A-QU-A, ki ga je financiral Program norveškega finančnega mehanizma, so v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana od maja 2015 do decembra 2016 izvajali brezplačne storitve fizioterapije, delovne terapije in druge zdravstvene dejavnosti na domu uporabnikov. Skupaj s projektnimi partnerji je Zavod nudil tudi dodatne oblike izobraževanja, svetovanja, gibalno vadbo ter svetovanje za ureditev bivalnega okolja za kakovostnejše življenje v domačem okolju. Leta 2014 so v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana začeli z izvajanjem dodatne dejavnosti – socialni servis, sprejeli so tudi program organiziranega prostovoljstva ter leta 2016 še program medgeneracijskega povezovanja. Z omenjenima programoma omogočajo uporabnikom bolj kakovostno preživljanje prostega časa v obliki družabništva na njihovem domu, krepijo njihovo socialno mrežo, povečujejo osebno zadovoljstvo in medgeneracijsko solidarnost.

Natečaj Premik naprej, ki so ga na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani organizirali drugo leto zapored, je namenjen prepoznavanju in promociji dobrih ter inovativnih praks, spodbujanju ustvarjanja ter razvoju inovativnih premikov za bolj učinkovito in uspešno javno upravo kot gibalo družbenega razvoja

Sklad Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma za zaposlovanje mladih zagotavlja sredstva v višini 60.6 milijonov evrov sredstev za projekte, ki spodbujajo ustvarjanje kakovostnih delovnih mest za mlade.

 

Do izteka roka za oddajo vlog na javni razpis, ki je bil objavljen v okviru novega Sklada Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma za zaposlovanje mladih, je bilo prejetih več kot 300 predlogov projektnih idej na temo, kako mladim omogočiti čim hitrejši in učinkovitejši vstop na trg dela.

Sklad, ki so ga skupaj ustanovile Islandija, Lihtenštajn in Norveška financira projekte, ki mladim v Evropi pomagajo čim hitreje najti zaposlitev ter spodbuja prenos učinkovitih praks iz ene države v drugo. Sklad za zaposlovanje mladih poleg tega omogoča financiranje analiz in raziskav, ki iščejo odgovor na vprašanje, zakaj so nekateri ukrepi pri vključevanju mladih na trg dela učinkovitejši od drugih.

Pomoč dolgotrajno brezposelnim

Namen Sklada Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma za zaposlovanje mladih je prispevati k boju proti brezposelnosti mladih v Evropi. Z dopolnjevanjem obstoječih programov EU se Sklad še posebej osredotoča na pomoč dolgotrajno brezposelnim osebam v starostni skupini 25-29, ki vključujejo delovno neaktivne ženske, mlade z zdravstvenimi težavami ali različnimi oblikami invalidnosti, etnične manjšine in mlade na podeželju.

“Število prejetih predlogov izkazuje ogromno potrebo po financiranju projektov, ki v ospredje postavljajo ranljive skupine mladih. Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP tako dopolnjujeta programe EU na tem področju,” je poudarila Grethe Haugøy, višja uradnica na Uradu za finančne mehanizme, Sekretariat za vodenje Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma.

Veliko zanimanje za Sklad

Na javni razpis so do izteka roka za oddajo vlog, tj. do 1. avgusta 2017, projektne skupine, ki vključujejo institucije oz. organizacije iz najmanj dveh držav, posredovale 303 predloge projektnih idej. Številne evropske organizacije so v času trajanja razpisa dejavno iskale partnerje, posredovani predlogi projektnih idej pa vključujejo kar 2005 različnih organizacij. Veliko število predlogov so posredovale skupine nevladnih organizacij, obdobje trajanja večine projektov pa obsega več let. Ogromno število prejetih predlogov občutno presega višino razpoložljivih sredstev (60 milijonov evrov), saj je skupna vrednost zaprošenih sredstev v okviru predloženih predlogov projektnih idej znašala kar 828 milijonov evrov, kar dokazuje, kako velika je potreba po financiranju tovrstnih ukrepov.

Transnacionalni projekti, ki vključujejo organizacije iz vse Evrope

Brezposelnost mladih je skupen evropski izziv, s katerim se lahko uspešno spoprimemo le s skupnim čezmejnim sodelovanjem. Sklad za zaposlovanje mladih podpira transnacionalne pobude, upravičenci sredstev pa so organizacije oz. institucije v eni izmed 15 držav upravičenk do sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP ter organizacije oz. institucije iz Irske, Španije in Italije, kjer je brezposelnost med mladimi še posebej pereč problem. Vseh 18 držav je bilo zastopanih v projektnih skupinah, ki so predložile predloge projektnih idej, med njimi je 25 irskih, 159 španskih in kar 214 italijanskih organizacij oz. institucij. V skladu s pravili Sklada so lahko vodilni partnerji konzorcija zgolj organizacije oz. institucije, ki so registrirane v eni izmed držav upravičenk. Največ projektnih prijaviteljev prihaja iz Grčije (49), romunski vodilni partnerji so predložili 47 projektnih vlog, 41 vodilnih partnerjev pa prihaja iz Bolgarije.

Štiri izmed desetih projektnih idej vključujejo partnerske organizacije iz države donatorice

Eden izmed ciljev Sklada za zaposlovanje mladih je prenos znanja, izkušenj in ugotovitev glede učinkovitosti različnih ukrepov pri spopadanju z brezposelnostjo mladih, zato lahko v projektih sodelujejo organizacije in institucije iz treh držav donatoric ter drugih držav članic EU in mednarodnih organizacij, in sicer v vlogi strokovnjakov. Vlogo strokovnjaka je prevzelo 262 partnerskih institucij oz. organizacij v projektnih konzorcijih. Okoli 39 % konzorcijev vključuje norveško ali islandsko partnersko institucijo oz. organizacijo s strokovnim znanjem na področju zaposlovanja mladih, medtem ko 132 strokovnih organizacij oz. institucij prihaja iz desetih držav članic EU poleg držav upravičenk, kar pomeni, da so prav vse države članice EU zastopane med prijavitelji projektov.

Naslednji koraki

Najboljše projektne ideje se bodo uvrstile v ožji izbor, ki ga bodo države donatorice potrdile. V drugi fazi izbora bodo izbrani konzorciji prejeli podporo za razvoj in dokončno oblikovanje projektnih idej, 1. novembra 2017 pa bodo predložili končne prijave projektov. Izvajanje projektov naj bi steklo spomladi prihodnje leto.

Na kratko o Skladu EGP finančnega mehanizma in Norveškega finančnega mehanizma za zaposlovanje mladih

• 3 države donatorice – Islandija, Lihtenštajn, Norveška
• 6 milijonov evrov razpisanih sredstev na voljo v okviru javnega razpisa
• podpora transnacionalnim projektom, ki spodbujajo kakovostne zaposlitve za mlade
• finančna podpora projektom, ki mladim pomagajo najti zaposlitev, in spodbujanje prenosa učinkovitih praks med državami. Podpora raziskavam, ki analizirajo in opredeljujejo učinkovite prakse.

Več informacij in najnovejše novice o Skladu 

Krepitev bilateralnih odnosov med državami donatoricami (Norveška, Islandija in Lihtenštajn) ter državami prejemnicami je eden izmed dveh temeljnih ciljev Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. Za uresničevanje tega cilja v okviru Programa omenjenih finančnih mehanizmov delujeta v Sloveniji Sklada za bilateralno sodelovanje. Namenjena sta povezovanju, izmenjavi izkušenj in prenosu znanja, tehnologij ter dobrih praks med slovenskimi nosilci projektov in njihovimi partnerji ter organizacijami iz držav donatoric.

V okviru prvega javnega povabila za predložitev in sofinanciranje aktivnosti bilateralnega sodelovanja v okviru Programa Finančnega mehanizma EGP in Programa Norveškega finančnega mehanizma je bilo izvedenih deset bilateralnih aktivnosti v skupni vrednosti 40.500 EUR. Nosilci aktivnosti so izpeljali srečanja in študijske obiske na Norveškem, Islandiji ter v Sloveniji, organizirali dve konferenci v Sloveniji in sodelovali na dveh simpozijih na Norveškem tudi z lastnimi prispevki. V drugem roku je bilo potrjenih osem predlogov v vrednosti dobrih 65.000 EUR, aktivnost pa še potekajo.

V avgustu pa se je že zaključil študijski obisk dveh UNESCO globalnih geoparkov na Islandiji, sofinanciran iz Sklada za bilateralno sodelovanje Programa Finančnega mehanizma EGP. S predstavniki Geoparka Katla in Geoparka Reykjanes so se srečali predstavniki Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, ki je januarja 2017 v okviru Programa Finančnega mehanizma EGP 2009–2014 uspešno zaključil projekt ‘Idrija – območje topilnice rudnika živega srebra – 1. faza obnove’.

Udeleženci so si na dveh srečanjih izmenjali izkušnje in opredelili možnosti skupnega sodelovanja v projektih s področja ohranjanja, predstavitve in ozaveščenosti o kulturni in naravni dediščini.. V obeh geoparkih so si ogledali primere dobrih praks ohranjanja, varovanja, interpretacije, dostopnosti in promocije.

‘Lava Center’ v Katla Geoparku se ponaša z interaktivno visokotehnološko izobraževalno razstavo o naravni dediščini, ki prikazuje, kako so ogromne in kompleksne naravne sile oblikovale Zemljo in začele ustvarjati Islandijo pred desetimi milijoni let. V ‘Viking World’ muzeju v Reykjanes Geoparku pa so si ogledali razstavo o kulturni dediščini Vikingov, osvajanju Islandije in njihovem življenju na tem otoku. Vsebina je predstavljena s pomočjo avdiovizuelnih naprav. Največja atrakcija je veličastna vikinška ladja v naravni velikosti, ki jo je leta 1996 zgradil islandski graditelj Gunnar Marel Eggertsson in je replika ladje iz 9. stoletja. Pri gradnji je uporabljen isti material in metode, kot so jih uporabljali Vikingi. Leta 2000 je ladja v počastitev 1000-letnice osvajanja Novega Sveta po poti Leifurja Eirikssona preplula pot iz Islandije do New Yorka.

Oba islandska geoparka imata urejeno in obiskovalcem dostopno naravno dediščino, kot so vulkansko jezero Kerid, slapova Seljandfoss in Skogafoss, Nacionalni park Pingvellir, polja lave Eldhraun, ki so pokrita z mahovi, Most med dvema kontinentoma, kjer se stikata evrazijska in severnoameriška tektonska plošča, Veliki Gejzir ter sulfatare in fumarole Gunnuhver z izbruhi termalne vode in par.

Jeseni se bomo znova podali na volišča, saj nas čakajo predsedniške volitve, kjer pa žal še nimamo ženske kandidatke. Približuje se nam tudi leto 2018 s parlamentarnimi ter lokalnimi volitvami …

S tem bomo imeli Slovenci in Slovenke znova možnost, da povečamo delež žensk v slovenskem parlamentu, ki je bil leta 2014 38-odstoten.
Po podatkih Evropske komisije iz leta 2012 je ta v Sloveniji sicer za 10 % višji od povprečja EU-28. Leta 2018 imamo priložnost, da delež žensk v slovenskem parlamentu še povečamo, novo priložnost pa imamo tudi na lokalni ravni.

Za politično enakost
Na Mirovnem inštitutu so v okviru projekta OPENN (Osvojiti politično enakost z novimi imeni), ki je bil sofinanciran iz Programa Norveškega finančnega mehanizma, med drugim raziskovali, zakaj je v Sloveniji v lokalno politiko vključenih tako malo žensk. Prav tu je namreč po njihovem mnenju prostor, kjer poteka ženski preboj v politiko. Ob tem so si prizadevali, da bi to spremenili, saj je večina županov in svetnikov v lokalni skupnosti v Sloveniji še vedno moških.
V Študiji o ovirah in potrebah žensk v lokalni politiki, ki so jo izvedli leta 2015 v okviru projekta, so med drugim opozorili tudi na to, da imamo v Sloveniji od 212 občin le šestnajst takih, ki imajo županjo, kar predstavlja 7,6 odstotka vseh županskih mest. “Prav tako imamo le tri občine z več kot 50 odstotki svetnic in kar deset občin, kjer v mestnem oziroma občinskem svetu ni niti ene svetnice,” so opozorili. Pri tem so identificirali tako ovire za vstop žensk v politiko kot oblikovali mehanizme podpore in predlog nove zakonodaje ter ozaveščali ženske in moške, strokovnjake, “vratarje” in splošno javnost. Z javnimi dogodki, treningi in široko publiciteto v klasičnih, strokovnih in novih medijih je projekt ustvaril boljše razumevanje prednosti ženske udeležbe v politiki, kar upajo, da se bo v letu 2018 odrazilo kot pomemben premik tudi na lokalnih volitvah.

Enakost na političnem področju pa ni edini izziv, ki ga je naslavljalo 6 projektov, ki so bili podprti iz Norveškega finančnega mehanizma.
Njihovi rezultati so prispevali k izboljšanju stanja na področju enakosti spolov skladu s politiko enakih možnosti žensk in moških v smislu enake prepoznave, moči in udeležbe obeh spolov na vseh področjih javnega ter zasebnega življenja. Predvsem so se osredotočili na izpodbijanje neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi v odločanju na političnem ter gospodarskem področju.

Za več žensk v gospodarstvu
Eden od projektov s ciljem povečati ozaveščenost o enakosti spolov in prispevati k večjemu številu žensk v gospodarstvu in podjetništvu je bil “Mreža za enake možnosti – MEMA“.
Najprej so analizirali stanje ženske populacije v gospodarstvu in podjetništvu, prešteli njihov ekonomski potencial in ocenili, kako ta potencial izboljšati. Pripravili so priročnik “Kako začeti” in začeli z razvojem modela podpornega centra za inovativne gospodarske enote žensk. V projekt so z ustvarjalnimi delavnicami vključili tudi učence in dijake, s simpozijem pa tudi učitelje, profesorje ter regionalne razvojne agencije.

Pereči podatki
Po podatkih Evropske komisije je namreč v 19 največjih slovenskih podjetjih, ki kotirajo na borzi, samo 11 odstotkov predsednic uprav, 15 odstotkov članic uprav, 16 odstotkov neizvršnih direktoric ter 20 odstotkov izvršnih direktoric. “Zaposlovanje in ustvarjanje karier na visokih vodilnih položajih je zato še posebej problematično in tudi pomembno za prepoznavanje ovir in problemov, s katerimi se ženske soočajo,” pojasnjujejo v projektu “Enakost spolov pri razdelitvi ekonomske moči: razumevanje in preseganje ovir enakosti spolov pri odločanju v gospodarstvu” (EQPOWEREC), ki je prav tako prispeval k večji ozaveščenosti o enakosti spolov in spodbujal raziskave na tem področju.
Za spodbujanje uravnotežene zastopanosti moških in žensk v vodilnih upravnih organih so spodbujali razprave o merjenju in ocenjevanju vertikalne segregacije, razvoju pravil in praks za zaposlovanje na mesta korporativnega upravljanja, funkcijah za imenovanje odborov in razvoj ustreznih odzivov politike.
Z naslavljanjem različnih ciljnih skupin so želeli zajeti vse ravni in akterje, ki igrajo pomembno vlogo pri doseganju enakosti spolov v gospodarstvu, posebej politične odločevalce, kadrovske strokovnjake, menedžerje, študentke in splošno javnost.

Povečati znanje in ozaveščenost
Pri doseganju teh ciljev pa so ključni socialni partnerji, ki lahko prispevajo k spodbujanju enakosti spolov zlasti z vključevanjem te tematike v kolektivne pogodbe. Na kakšen način, so raziskovali v projektu “Vloga socialnih partnerjev pri spodbujanju enakosti spolov” (GEQUAL). Zaposlitveni položaj in pravice zaposlenih, med njimi tudi ukrepi za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, namreč vplivajo na položaj žensk in moških na vseh drugih področjih življenja. Eden od glavnih ciljev projekta je bil povečati znanje in ozaveščenost socialnih partnerjev o pomenu ukrepov za lažje usklajevanje dela in družine, ki podpirajo enakost spolov in ki lahko prispevajo tudi k večji uspešnosti poslovanja ter možnosti za njihovo urejanje s kolektivnimi pogodbami.
To je pomembno tudi za moške, saj se tudi zaposleni očetje srečujejo z ovirami, kako uskladiti plačano delo in skrb za otroka. “Raziskave kažejo, da si moški prizadevajo spreminjati tradicionalne spolne vloge z dejavnim očetovstvom, a pri tem niso deležni podpore delodajalcev,” so pojasnili v projektu “Očetje in delodajalci v akciji (ODA)”, v središču katerega je bilo dejavno očetovstvo. Z zaposlenimi očeti, delodajalci in sindikati so oblikovali model “Prilagodljiv paket ukrepov ODA”.

In kaj sploh pomeni enakost spolov?
“Enakost spolov ne pomeni istosti žensk in moških in je tudi ni mogoče enačiti z enakopravnostjo spolov,”pojasnjujejo na strani projekta “Podprimo enakost med spoloma“, ki ga je izvajalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Vodilno načelo koncepta enakosti spolov je sprejemanje različnosti med moškimi in ženskami, enako vrednotenje vlog, norm in pričakovanj, omogočanje izbire ter polnega sodelovanja in razvoja potenciala žensk ter moških v družbi brez omejevanja in stereotipov. Prav slednje so prikazali v medijski kampanji, katere del je bilo tudi spletno mesto www.uravnotezenost.si. Preko njega so si prizadevali za odpravo stereotipov in ovir, ki onemogočajo doseganje enakosti spolov ter za ozaveščanje o pomenu enakosti spolov za skupno dobro žensk in moških. V okviru projekta so naredili tudi zabaven muzej stereotipov o spolih, “ki stereotipe postavlja tja, kamor sodijo – v muzej”.

Konec julija in v začetku avgusta se bodo številne družine udeležile Tabora družin 2017, ki že nekaj let uspešno poteka pod okriljem Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Ta tridnevni dogodek je namenjen družinam, ki želijo aktivno preživeti čas v naravi in s tem poskrbeti za zdrav način preživljanja časa tako mladih kot staršev. Tabor družin je uspešen prav zaradi tega, ker se vse več ljudi zaveda, kako pomemben je zdrav življenjski slog, tega pa želijo naučiti tudi svoje otroke in mladostnike v okviru projekta Za zdravje mladih, ki ga je podprl Norveški finančni mehanizem.

Nezdrav življenjski slog je namreč tako v Sloveniji kot Evropi velik problem, z njim pa je povezana tudi debelost otrok in mladostnikov. Leta 2014 je bilo po podatkih WHO v Sloveniji čezmerno hranjenih in debelih kar 17,1 odstotka slovenskih mladostnikov. Govorimo o tako imenovanem debelilnem okolju, ki spodbuja razvoj debelosti (na primer sedeči življenjski slog), pri čemer sta telesna dejavnost ter zdrava in uravnotežena prehrana ključna varovalna dejavnika pri preprečevanju njenega nastanka.

 

Zdrava prehrana, redno dnevno gibanje, dovolj tekočine (predvsem vode) in redno ter uravnoteženo uživanje obrokov in 8 ur spanca na dan je le nekaj preprostih nasvetov, s katerimi so poskušali v okviru drugega sofinanciranega projekta Uživajmo v zdravju zmanjšati ali preprečiti bolezni, povezane z življenjskim slogom. Ob tem so vzpostavili celostni inovativni model za zagotavljanje zdravega življenjskega sloga, s poudarkom na prehranjevanju, gibanju, preprečevanju in obravnavi debelosti pri otrocih, mladostnikih ter odraslih in zmanjševanju neenakosti v zdravju.

Projekt Aktivni, zdravi in zadovoljni je prepoznal drugačno vrsto neenakosti – med invalidi in preostalo populacijo. Invalidi po podatkih stroke namreč niso zadostno aktivni, zato so pri njih tveganja za nastanek bolezni še toliko večja. S projektom so razvili nove programe za vse starostne skupine invalidov, s poudarkom na otrocih in mladini, aktivnosti projekta pa so se navezovale tudi na integracijo invalidov v redne programe športa.

To so le trije od več kot 120 projektov, ki smo jih v zadnjih letih v Sloveniji uresničili s pomočjo sredstev Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma. Samo na področju javnega zdravja se je izvajalo 20 projektov v skupni vrednosti 11,3 milijona evrov. Vsak na svoj način so prispevali k zmanjševanju neenakosti pri varovanju zdravja, preprečevanju ter zmanjševanju bolezni, povezanih z življenjskim slogom, in izboljšanju storitev na področju duševnega zdravja.

Za zdravje lahko seveda največ naredimo sami in prav poletje in počitniški dnevi  nam nudijo več možnosti za gibanje ter več časa, da poskrbimo za spanje in zdravo ter uravnoteženo prehrano. Izkoristimo jih tudi za zdravo skrb zase in svoje otroke.

Zaradi trajajočega zniževanja rodnosti, zmanjševanja smrtnosti oziroma daljšega trajanja življenja, se posebej v razvitem svetu srečujemo s pospešenim staranjem prebivalstva. Po podatkih Statističnega urada RS je bil delež starejših oseb v začetku osemdesetih let 20. stoletja na ravni desetih odstotkov, leta 2004 pa je že presegel 15 odstotkov. Po srednji varianti projekcije prebivalstva EUROPOP2008 naj bi se v Sloveniji delež starejših do leta 2060 povečal na 33,4 odstotka.

Z donatorskimi sredstvi iz Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Norveškega finančnega mehanizma je Slovenija v obdobju 2009–2014 uresničila več kot 120 koristnih projektov. Med njimi tudi projekte za izboljšanje kakovosti življenja starejših prebivalcev.

Staranje prebivalstva
Eden od projektov je Aktivno in kakovostno staranje v domačem okolju, ki prinaša nadgradnjo obstoječega sistema oskrbe prebivalcev na domu v smeri celostne obravnave potreb uporabnikov, predvsem starejših. Projekt vključuje tudi izvedbo storitev delovne terapije, fizioterapije, logopedije, zdravstvene nege, dietetike in gibalne vadbe ter pripravo predlogov intervencij za prilagoditev bivalnega okolja slabšim psiho-fizičnim sposobnostim starejših.

Naj bodo čim dlje doma
V sklopu projekta NAZDRAVJE so želeli zmanjšati neenakosti v zdravju, ki nastajajo zaradi razlik v socialno ekonomskem statusu in neprilagojenosti na vse daljše življenje. V sklopu projekta so povečali število ljudi, ki se vključujejo v programe aktivnega staranja, tudi preko Klubov 65+, ki aktivirajo in povezujejo lokalne partnerje za izvajanje tovrstnih storitev. V sklopu projekta so želeli podaljšati tudi bivanje ostarelih v domačem okolju in izboljšati kakovost ter ponudbo storitev na področju skrbi za starejše na domu.

Za zdravo starost
Cilj projekta 3FIT je bila promocija zdravja med starejšimi prebivalci zgornje Gorenjske, kjer število starejših od 55 let dosega že tretjino celotne populacije. Projekt je premagoval predvsem problematiko nezdravega načina življenja, ki je ključni vzrok za nastanek kroničnih bolezni. V sklopu projekta so na sedmih različnih lokacijah izvajali delavnice, ki so pripomogle k spremembam v boljši življenjski slog starejših.

S projektom Nadgrajena celovita obravnava pacienta so želeli zmanjšati in preprečiti bolezni, ki so povezane z nezdravim življenjskim slogom. Projekt predstavlja nadgradnjo uspešnega projekta referenčnih ambulant, njegov cilj pa je izboljšati samo oskrbo bolnikov, predvsem starejših in kronično bolnih. Tako so razširili tudi vsebino dela referenčnih ambulant na problem debelosti, v obstoječe teme pa so vključili tudi patronažne medicinske sestre.

V sklopu projekta Živeti z demenco, ki se je spopadel z zelo aktualnim izzivom, pa so razvijali osebam z demenco prilagojene storitve v skupnosti ter ponudili multidisciplinarno pomoč uporabniku in svojcem na enem mestu. V ta namen so pilotno razvili vsebino »Centra za krepitev spomina«, v katerem osebe z demenco in njihovi svojci na enem mestu dobijo potrebno pomoč, nasvete in informacije.