Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP 2014–2021
Sodelujemo za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo.

Kulturna dediščina in nevrotestiranje na OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki

7. april 2023 – V okviru projekta Šola prenove za nove generacije je v ponedeljek, 3. 4. 2023 in torek, 4. 4. 2023, v 4. razredu OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki potekalo nevrološko testiranje otrok pri likovnem pouku. S testiranjem se je na inovativen, a neinvaziven način preverjalo in primerjalo odzive otrok, ko so obravnavali redno snov po obstoječem učnem načrtu, a na področju lokalne kulturne dediščine.

Preko testiranja se je meril kognitivni odziv pri zaznavanju in obdelavi dražljajev z uporabo tehnik, specifičnih za aplikativno nevroznanost, za raziskovanje izkušenj skupine učencev med različnimi metodami poučevanja. Informacije o preživeti izkušnji so bile pridobljene neposredno od učencev, z uporabo t.i. elektroencefalograma (EEG), s katerim se zabeleži električna aktivnost, ki jo proizvajajo možgani za pridobitev informacij, z visoko časovno natančnostjo. Pripravljene meritve so bile namenjene opazovanju sprememb na ravni: kognitivne obremenitve, pozornosti, stopnje vključenosti in zaznanega dobrega počutja med načrtovanimi aktivnostmi.

Nevrotestiranje učencev na OŠ Ivana Groharja v okviru projekta Šola prenove za nove generacije. Foto: Nejc Vurnik

Testiranje je poteklo v dveh delih; prvi dan je bil namenjen testiranju otrok med običajno šolsko uro likovnega pouka, drugi dan pa je bil namenjen izvajanju šolske ure po učnem načrtu, vendar obogateni z elementi kulturne dediščine. Strokovnjaki Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine so pripravili novo učno pripravo predmeta likovnega pouka na način, da je bila vsebina učne ure podana skozi vidik in primere kulturne dediščine iz lokalnega prostora. Tokratna ura je bila pripravljena na temo bivališča živali skozi preteklost, ki so jih učenci interpretirali na področju arhitekture.

Nevrotestiranje učencev na OŠ Ivana Groharja v okviru projekta Šola prenove za nove generacije. Foto: Nejc Vurnik

Prvi dan testiranja je učencem italijanski nevroznanstvenik Andrea Bariselli predstavil kako delujejo možgani, naprave za merjenje ter kaj se meri. Merjenje je bilo popolnoma neinvazivno; naprave so beležile odzive možganskih valov kot bi postavili npr. mikrofon na stadion je otrokom pojasnil Bariselli. Tema delovanja možganov je bila otrokom sila zanimiva; z velikim zanimanjem so najpogosteje spraševali kaj se pravzaprav dogaja z možgani med spanjem, ali zmeraj sanjamo, zakaj se zbujamo ob isti uri, ali tudi možgani kdaj počivajo ipd. Samo testiranje je potekalo na enostaven in za otroke zabaven način in jih ni oviralo pri spremljanju učne ure, saj se je naglavna naprava (EEG) z lahkoto prestavila med učenci. Enako testiranje je potekalo v mesecu marcu pri učencih 4. razredov na osnovni šoli na Norveškem, tako v šolskih prostorih kot v naravi.

Nevrotestiranje učencev na OŠ Ivana Groharja v okviru projekta Šola prenove za nove generacije. Foto: Nejc Vurnik

Testiranje pilotne izvedba učne ure z elementi kulturne dediščine je bilo izvedeno pod okriljem projekta Šola prenove za nove generacije sofinanciranega iz Norveškega finančnega mehanizma v katerem sodelujejo Osnovna šola Ivana Groharja, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Univerza na Primorskem – Fakulteta za humanistične študije, Šolski center Škofja Loka – Srednja šola za lesarstvo, Občina Škofja Loka in norveški partner Magma Geopark AS, Egersund in nosilec projekta Združenje zgodovinskih mest Slovenije.

Projekt, ki približuje kulturno dediščino ne le učencem, temveč tudi učiteljem, želi z znanstveno podlago utemeljiti in določiti pogoje ter načine za boljše razumevanje, učenje delov iz obveznih učnih vsebin posameznih osnovnošolskih predmetov skozi vključevanje narave in kulturne dediščine v pouk kot bolj zanimivo, smiselno in motivirano. Tovrstni pristop spodbuja tudi inovativne metode poučevanja, ki koristijo odnosu učitelj – učenec. Izboljša se kakovost izobraževanja in hkrati neposredno vzpodbuja in prispeva k ohranjanju naše naravne in kulturne dediščine. Vključitev inovativnih metod poučevanja, ki uvajajo elemente kulturne dediščine in tradicionalne veščine ter znanja za njeno prenovo, tako v učilnici kot v naravi, lahko občutno prispeva k izboljšanju samega učnega procesa.

Skip to content