Razpis za povrnitev potnih stroškov pri iskanju projektnih partnerjev v okviru programa Socialno dialog – dostojno delo

Innovation Norway, ki v imenu Urada za finančne mehanizme upravlja program Socialno dialog – dostojno delo, je pred kratkim objavil Razpis za povrnitev potnih stroškov pri iskanju projektnih partnerjev. Cilj Razpisa za povrnitev potnih stroškov je olajšati vzpostavitev bilateralnih partnerstev med upravičenimi subjekti v državah upravičenkah in Norveški z namenom priprave skupnih projektnih vlog za financiranje v okviru programa Socialno dialog – dostojno delo.

Za financiranje lahko zaprosijo subjekti iz držav upravičenk in Norveške. Več informacij o pogojih in prijavi je v Razpisu za povrnitev potnih stroškov, ki je dostopen na spletni strani Innovation Norway.

Korak 1 – Prijava: Spletni obrazec za prijavo je na tej povezavi. Pred potovanjem je potrebna pisna odobritev upravljavca sklada Innovation Norway! Vloge za povrnitev potnih stroškov se lahko vlaga do porabe razpoložljivih sredstev.

Korak 2 – Izplačilo sredstev in poročanje: podpora sledi načelu povračila stroškov. Izdatke krije vlagatelj iz lastnih sredstev, zahtevek za povračilo se mora vložiti Innovation Norway po potovanju. Zahtevek za povračilo lahko najdete tukaj.

Vsa vprašanja v zvezi z dotičnim razpisom in s programom Socialni dialog – dostojno delo je potrebno nasloviti na uradni e-poštni naslov programa: decentwork@innovationnorway.no

O programu Socialni dialog – dostojno delo

Cilj programa Socialni dialog – dostojno delo je okrepljeno tristransko sodelovanje med organizacijami delodajalcev, sindikati in javnimi organi ter spodbujanje dostojnega dela. Program bo podprl socialni dialog in prispeval k temu, da bodo države upravičenke bolj usposobljene za reševanje izzivov ob morebitni brezposelnosti ter da se vzpostavijo primerne delovne prakse in izboljša uveljavljanje zakonodaje in politik o dostojnem delu in socialnem dialogu. Program bo poskušal spodbuditi in razviti dolgoročno sodelovanje med Norveško in državami upravičenkami. V imenu Urada za finančne mehanizme program Socialno dialog – dostojno delo upravlja Innovation Norway.

Innovation Norway trenutno pripravlja razpis za predloge projektov, katerega bo objavil v vsaki državi upravičenki.

Program je strukturiran glede na naslednje rezultate:

  1. Izboljšani socialni dialog in sodelovanje – poudarek je na krepitvi zmogljivosti socialnih partnerjev za sodelovanje v tristranskem in dvostranskem socialnem dialogu s prenosom najboljših praks in usposabljanja. Projekti za krepitev zmogljivosti lahko segajo od zelo neposrednih ukrepov, npr. vzpostavijo strukture za socialni dialog in podpirajo sklenitev kolektivnih pogodb, do bolj posrednih ukrepov, kot je ustvarjanje okolju prijaznega socialnega dialoga, npr. za razpravo o neprijavljenem delu in socialnem dampingu. Projekti se lahko osredotočajo tudi na povečanje zmogljivosti socialnih partnerjev na nacionalni ravni za sodelovanje v socialnem dialogu na ravni EU in seznanjanje akterjev z zakonodajo EU in vpliv, ki ga ima na njihovo delo.
  2. Okrepljeno izvajanje agende za dostojno delo (pravični in dostojni delovni pogoji) – poudarek je na financiranju projektov na nacionalni in sektorski ravni s ciljem uporabe dvostranskega in tristranskega dialoga pri izvajanju agende za dostojno delo in ozaveščanja o koristi dostojnega dela, npr. ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, enakost spolov in nediskriminacija, odnos do zdravja in varnosti, poznavanje pravic in obveznosti ter boj proti neprijavljenemu delu in socialnemu dampingu (prekrški, povezani z delom). Program bo podpiral dejavnosti ozaveščanja in usposabljanja o temah dostojnega dela, ki naslavljajo npr. osebje socialnega partnerja, služb za zdravje in varnost pri delu ter inšpektorje za delo. Poleg tega bo podprto sodelovanje med javnimi organi v državah upravičenkah in na Norveškem, zlasti med organi za nadzor dela.
  3. Olajšani dostop do zaposlitve – cilj je izboljšati sodelovanje med socialnimi partnerji in javnimi oblastmi glede izzivov na trgu dela s podpiranjem dejavnosti, ki olajšujejo dostop do zaposlitve, tudi za mlade in ranljive skupine, kot so ženske, starejši in invalidi. Te dejavnosti so lahko v obliki aktivnih ukrepov politike trga dela, vseživljenjskega učenja in dejavnosti, povezanih z izzivi trga dela (delitev izkušenj in ozaveščanje). To področje je omejeno na naslednje države, ki so izrazile potrebe in izzive v zvezi z dostopom do zaposlitve: Češko, Estonijo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Slovaško.

Vsa vprašanjav zvezi s programom Socialni dialog – dostojno delo« je potrebno nasloviti na uradni e-poštni naslov programa: decentwork@innovationnorway.no

O IZZIVIH IN REŠITVAH NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA, PODNEBNIH SPREMEMB IN OKOLJA

Ljubljana, 4. in 5. julij 2018 – Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je v okviru priprave progama »Krepitev človeških virov« ter programa »Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje« izvedla posvetovanja s ključnimi deležniki.

Pred pričetkom izvajanja programov v okviru Norveškega finančnega mehanizma in  Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) mora SVRK v vlogi nosilca programov pripraviti zasnovi obeh programov (t.i. Concept Note), na podlagi katerih bosta sklenjena Sporazuma o programu. V sodelovanju z ministrstvi in regionalnimi razvojnimi agencijami je SVRK do sedaj že izvedla analizo trenutne situacije in potreb ter identificirala potencialne izzive v povezavi z glavnim ciljem vsakega programa.

Eden od nadaljnjih korakov priprave zasnove vsakega programa je tudi posvetovanje s ključnimi deležniki, ki ga je SVRK organizirala 4. in 5. julija 2018 v Ljubljani. Namen posvetovanj je bila predstavitev procesa programiranja, izzivov in predlaganih strategij. Udeležencem je bila zadana naloga, da identificirajo glavne probleme in možne rešitve posameznega programa.

Poleg predstavnikov Nosilca programa, programskih partnerjev iz držav donatoric (Norveški center za mednarodno sodelovanje v izobraževanju in Norveška agencija za okolje), Urada za finančne mehanizme, Nacionalne kontaktne točke, Veleposlaništva Norveške iz Budimpešte in Evropskega Wergeland Centra  je na posameznem posvetovanju sodelovalo še okoli 40 predstavnikov raznovrstnega nabora ključnih institucij iz javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe s področja izobraževanja (4. julij) in okolja (5. julij).

Udeleženci so na posvetovanju za program »Krepitev človeških virov« razpravljali o izzivih in rešitvah izboljšanja kompetenc učiteljev in drugih strokovnjakov vpetih v formalno oziroma neformalno izobraževanje, usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, vstopa mladih na trg dela, prekarnih delavcev ter medresorskega in medsektorskega sodelovanja. Na posvetovanju za program »Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje« so sodelujoči rešitve iskali na področju obnavljanja ekosistemov in uporabe ekosistemskih storitev, krožnega gospodarstva, obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti.

Zaključki posvetovanj predstavljajo pomemben prispevek za pripravo zasnov obeh programov, ki ju bo Nosilec programa skupaj s programskimi partnerji iz držav donatoric in Uradom za finančne mehanizme pripravil in uskladil ter predložil predstavnikom donatorskih držav v potrditev. Zasnovi programa bosta služili kot temeljna dokumenta za podpis Sporazumov o programu, ki bosta določila način izvajanja posameznega programa in osnovo za pripravo javnega razpisa.

Fotogalerija

Še eno leto dosežkov: prvo digitalno letno poročilo!

Urad za finančne mehanizme danes predstavlja prvo digitalno poročilo »Bridging Europe«.

Programi in projekti, ki jih preko Norveškega in EGP finančnega mehanizma podpirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška, imajo pomemben vpliv na milijone ljudi. Vedno bo izziv prikazati raznovrstne dosežke, še težje pa če ne bi v celoti izkoristili možnosti, ki jih ponuja digitalno poročilo. Poleg tega je pomembno tudi, da se zgodbe o uspehu deli na okolju prijazen način, kar je v skladu s prizadevanji za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo.

Za dejstvi in številkami so ljudje

Preko finančnih mehanizmov so Islandija, Lihtenštajn in Norveška namenile 1,8 milijarde EUR približno 150 programom, ki so se izvajali v 16 državah. Kot pravijo na Uradu za finančne mehanizme je predstavljanje rezultatov in dosežkov programov vedno v zadovoljstvo. Še toliko bolj, ko se lahko uporabi videoposnetke, dinamične razpredelnice, povezave in vsebino, ki jo je mogoče deliti, da bi prikazali glavne cilje mehanizmov in sicer zmanjševanje socialnih in gospodarskih razlik v Evropi ter krepitev bilateralnih odnosov med državami donatoricami in državami upravičenkami.

To leto je poudarek na pripovedovanju zgodb in jasni predstavitvi ljudi, ki so za vsemi dejstvi in številkami. Bralci bodo spoznali nosilce sprememb: od zgornjega videa v katerem trije ministri iz držav donatoric predstavljajo letno poročilo do projektnih zgodb v poglavju »Naši rezultati in dosežki«.

Letošnji rezultati

Finančni mehanizem EGP je bil v preteklih letih eden od glavnih virov podpore civilni družbi v državah upravičenkah, pri spodbujanju demokratičnih vrednot in človekovih pravic je bilo sofinanciranih več kot 1000 organizacij civilne družbe. V poglavju Civilna družba zaposleni v K-monitorju pripovedujejo kako se proti korupciji borijo z novo tehnologijo.

Zelo težko se je izogniti podnebnim sprememba, ki nas obdajajo. Norveški in EGP finančni mehanizem sta prispevala k skoraj 40 strategijam prilagajanja podnebnim spremembam, ki so se razvijale na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. V poglavju Energija in podnebne spremembe lahko kliknete na zemljevid na katerem lahko vidite ogromen vpliv podnebnih sprememb na Evropo in izveste več o tem, kaj se je naredilo za njihovo ublažitev.

V poglavju Pravosodje in notranje zadeve si lahko preberete o Eliški, češki zapornici, ki si poskuša urediti življenje. Ženski zapor, v katerem je bila zaprta, je dobil podporo Norveškega finančnega mehanizma in bil tako del programov s ciljem varovanja človekovih pravic, krepitve zmogljivosti institucij, povečanja strokovnosti strokovnjakov ter spodbujanja sodelovanja in vzajemnega učenja.

To je le nekaj primerov iz letnega poročila.

Vabljeni, da si letno poročilo preberete in ogledate tukaj.

 

Letno poročilo (povzetek)

Letno poročilo (Slovenija)

 

Povabilo Urada za finančne mehanizme k oddaji ponudb: Upravljavec Sklada za civilno družbo (Active Citizens Fund) v Sloveniji

Urad za finančne mehanizme iz Bruslja v vlogi sekretariata Norveškega in EGP finančnega mehanizma išče upravljavca sklada (Fund Operator), ki bo v Sloveniji za obdobje 2014–2021 oblikoval in izvajal program za civilno družbo.

Norveški in EGP finančni mehanizem

Norveški in EGP finančni mehanizem 2014–2021 predstavljata nepovratna sredstva Islandije, Lihtenštajna in Norveške namenjena zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik ter krepitvi sodelovanja s 15 državami članicami EU v severni, srednji in južni Evropi. Za obdobje 2014–2021 so države donatorice namenile 2,8 milijona EUR.

Program in cilji

V Sloveniji je skladu za civilno družbo dodeljenih 3 milijone EUR. Glej: Memorandum o soglasju

Cilj Sklada za civilno družbo je krepitev civilne družbe in aktivnega državljanstva ter opolnomočenje ranljivih skupin. Cilj sklada v Sloveniji je tudi razviti dolgoročno trajnost in krepiti zmogljivost organizacij civilne družbe in celotnega sektorja civilne družbe, da bi okrepili svojo vlogo pri prispevanju k politiki in sistemskim spremembam, spodbujali demokratično participacijo, aktivno državljanstvo in človekove pravice. Več informacij o ciljih, načelih, tematskih področjih in oblikovanju programa je v specifikaciji povabila (Terms of Reference – ToR).

Predložitev ponudb

Upravljavec sklada bo odgovoren za oblikovanje in izvajanje Sklada za civilno družbo v Sloveniji.

Specifikacija povabila, obrazec za ponudbo in priloge so dostopne na spletni strani Urada za finančne mehanizme.

Rok za predložitev ponudb je 17. avgust 2018, do 12h.

Webinar

Za potencialne prijavitelje bo 14. junija 2018, ob 14:30, organiziran spletni informativni webinar. Po predstavitvi s strani Urada za finančne mehanizme bo možnost postaviti tudi vprašanja. Vsi zainteresirani za sodelovanje na webinarju, se prijavite s sporočilo na acfund@efta.int z vašim imenom in imenom vaše institucije do 12. junija.

Na webinarju bodo podane le informacije na temo specifikacije povabila (ToR) za vlogo upravljavca sklada. Informacije o financiranju projektov bodo na voljo šele po sklenitvi pogodbe z upravljavcem.

Najbolj pogosta vprašanja

Na voljo so tudi najbolj pogosta vprašanja (Frequently Asked Questions), dostopna tukaj, kjer so celoviti odgovori na vprašanja, na katere je Urad za finančne mehanizme že odgovoril. V kolikor imate še kakšna vprašanja, jih neposredno naslovite na acfund@efta.int, pri čemer že v zadevi sporočila navedite državo in naziv institucije (glej 6.4. točko specifikacije – ToR za nadaljnje informacije glede vprašanj in odgovorov).

Zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije razstavi Od rude do kapljic živega srebra v Topilnici Hg

Na 23. srečanju gospodarstvenikov Primorske, v organizaciji Severnoprimorske gospodarske zbornice, so 24. maja 2018 v Ajdovščini podelili priznanja najboljšim letošnjim inovatorjem v regiji. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva. Na razpis so na severnoprimorski gospodarski zbornici prejeli 13 prijav inovacij, pri katerih je sodelovalo 55 inovatorjev in inovatork. Podeljeni sta bili dve bronasti priznanji, štiri srebrna in sedem zlatih priznanj.

Zlato priznanje si je zaslužil tudi Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija z ekipo strokovnih sodelavcev za inovacijo Od rude do kapljic živega srebra v Topilnici Hg. Gre za izobraževalno in interaktivno razstavo o razvoju žgalništva ter o živem srebru, ki je svoje prostore dobila v obnovljenem kulturnem spomeniku klasirnice rudnika živega srebra Idrija (ki je del Unescove dediščine v Idriji) in novozgrajenem centru za obiskovalce.

V treh vsebinskih sklopih najprej predstavlja razvoj žgalništva s pomembnimi inovacijami idrijskih žgalničarjev in strokovnjakov. Drugi del razstave je namenjen lastnostim živega srebra ter njegovi uporabi nekoč in danes. Na koncu pa dvigalo obiskovalce popelje na najvišji nivo ohranjene klasirnice (končna postaja žičnice), kjer podoživijo celoten postopek pridobivanja živega srebra iz rude. Razstava Od rude do kapljic živega srebra je del projekta Idrija topilnica, ki se je sofinanciral v okviru Programa Finančnega mehanizma EGP 2009–2014, svoja vrata pa ima odprta od 1. februarja 2017.

Projekt Idrija topilnica

Projekt Idrija topilnica, ki se je izvajal od januarja 2015 do januarja 2017, je obsegal obnovo in zaščito objekta Klasirnica, novogradnjo  in opremo sprejemnega in razstavnega centra za obiskovalce, restavriranje rudniških strojev in naprav v Klasirnici, ureditev okolice ter izvedbo vsebinskega dela projekta – prezentacija dediščine topilnice in postavitev razstavnih prostorov, priprava turističnih in izobraževalnih vsebin, turističnih paketov in programov, organizacija različnih dogodkov, izdelava promocijskega gradiva, ogled dobre prakse v tujini, vključevanje javnosti, informiranje in promocija.

Rudnik živega srebra Idrija – predstavitveni film

OBVESTILO: Sklad za regionalno sodelovanje

Vse zainteresirane za prijavo na razpis Sklada za regionalno sodelovanje, s prijavnim rokom do 1. julija 2018, vljudno prosimo, da se z vsemi vprašanji obrnejo na ECORYS Polska, ki v imenu Urada za finančne mehanizme upravlja s Skladom za regionalno sodelovanje, in je tudi edini pristojen za podajanje vseh informacij glede prijav oziroma drugih vprašanj povezanih z objavljenim razpisom.

Kontaktni podatki, skladno s 7. poglavjem razpisa, so:
ECORYS Polska in JCP (upravljavec sklada), tel +48 22 339 45 40, spletna stran: www.ecorys.pl/eeagrants
– East Hub Information Unit (Warsaw): +48 22 339 45 40
– West Hub Information Unit (Reggio Emilia): +39 05 22 501 157
– South Hub Information Unit (Sofia): +35 92 491 75 18

Vprašanja lahko naslovite tudi na eeagrants@ecorys.com.

Spremljajte tudi Vprašanja in odgovore (Questions and Answers – Q&A), objavljeni na spletni strani Sklada za regionalno sodelovanje. V Q&A so navedeni tudi zadnji roki za postavljanje vprašanj.

Sklad za zaposlovanje mladih: Pomoč mladim Evropejcem pri iskanju zaposlitve

Skoraj 14 milijonov mladih v Evropi je brezposelnih, se ne izobražuje ali usposablja. Sklad Norveškega in EGP finančnega mehanizma za zaposlovanje mladih podpira najbolj ranljive in težko dosegljive ter si prizadeva pomagati tem mladim na trgu dela.

Islandija, Lihtenštajn in Norveška so leta 2017 vzpostavile Sklad za zaposlovanje mladih vreden 60 milijonov EUR, da bi spodbudili trajnostno in kakovostno zaposlovanje mladih v Evropi.

Od več kot 300 projektnih idej je bilo za financiranje izbranih 27 projektov s partnerji iz 25 držav v Evropi.

S projekti se bo skušalo:

  • 25.000 mladim olajšati iskanje zaposlitve;
  • ustvariti 3.500 delovnih mest v nevladnih organizacijah, socialnih podjetjih in na običajnem trgu dela;
  • pomagati 1.800 mladim ustanoviti lastno podjetje.

Infografika

Vključevanje ranljive mladine

Ocene EU sheme jamstva za mlade kažejo, da imajo težave pri vključevanju določenih ciljnih skupin.  Med njimi so dolgotrajno brezposelni, 25 do 29-letniki, etnične manjšine in invalidi.  Sklad za zaposlovanje mladih se osredotoča na vrzeli v evropskem financiranju zaposlovanja mladih.  Izbrani projekti so usmerjeni predvsem v prikrajšane in težko dosegljive mlade stare med 25 in 29 let, ki so dolgotrajno brezposelni, revni, nizko kvalificirani, iz nerazvitih regij ali socialno izključeni.

Ranljiva mladina pogosto ne spada v sisteme formalnega izobraževanja in usposabljanja, pa tudi na običajen trg dela, zato obstaja velika potreba po inovativnih rešitvah, prenosu dobrih praks in študij vplivov o učinkovitih in neučinkovitih ukrepih.  V 27 projektih se bo razvijalo, preizkusilo ali sprejelo 90 novih pristopov, metod in praks, s poudarkom na inovativni naravi sklada.

Projekt, ki ga vodi Fundacija Autonomia na Madžarskem, bo s karierno orientacijo, osnovnim usposabljanjem, poklicnim usposabljanjem in mentorstvom podpiral enak dostop do trga izobraževanja in trga dela za prikrajšane mlade, vključno z Romi, osipniki in mladimi materami.

“To je zelo zanimiv projekt za nas.  Podoben projekt izvajamo na Madžarskem, vendar pa je novost tega projekta delitev izkušenj z več državami z zelo različnimi konteksti, “je dejala Agnes Kelemen iz Fundacije Autonomia.  Predstavlja vodilnega partnerja v konzorciju s štirimi drugimi partnerji iz Španije, Romunije in Bolgarije.

Socialna podjetja in podjetništvo

Projekti bodo mladim pomagali razvijati spretnosti in jih pripraviti na trg dela.  To vključuje razvoj mehkih veščin, kot so prilagodljivost, usposabljanje za osnovne veščine, kot so IKT, poklicno usposabljanje, učenje na delu, mentorstvo in treniranje.

Čeprav se nekateri projekti osredotočajo na pripravo mladih za formalno izobraževanje in usposabljanje, vajeništvo in prehod na običajen trg dela, jih veliko skuša razviti rešitve, ki dopolnjujejo običajne poti.  Z ustvarjanjem vozlišč, centrov ali platform s ponudbami usposabljanja, ki so posebej pomembne za ciljne skupine in ki uporabljajo nevladne organizacije in socialna podjetja kot prostor za učenje na delovnem mestu, ti projekti priznavajo pomanjkljivosti formalnih sistemov, vendar pa spoštujejo in uporabljajo socialno angažiranost, interese in ustvarjalnost mladih.  Kot rezultat financiranja se bo 14.300 mladih vključilo v izobraževanje in usposabljanje, 1.750 pa v vajeništvo ali programe mobilnosti.

Več projektov spodbuja podjetništvo in ustvarjanje delovnih mest ter povezuje podjetniško usposabljanje z drugimi oblikami razvijanja spretnosti, mrežnim povezovanjem in vključevanjem zainteresiranih strani, mentorstvom in treniranjem.

Združevanje prizadevanj za iskanje novih načinov za reševanje brezposelnosti mladih

Projekti vključujejo partnerje iz vseh 15 držav upravičenk do sredstev Norveškega in EGP finančnega mehanizma kot tudi iz Irske, Italije in Španije – vse države z visoko stopnjo brezposelnosti mladih.  Projekti vključujejo tudi strokovnjake iz držav donatoric Islandije in Norveške ter dve mednarodni organizaciji in druge države članice EU (ki niso upravičenke do sredstev Norveškega in EGP finančnega mehanizma).

Za razliko od rednih programov Norveškega in EGP finančnega mehanizma, je Sklad za zaposlovanje mladih usmerjen transnacionalno. Glavna zamisel sklada je pomagati organizacijam po vsej Evropi, da združijo svoja prizadevanja za iskanje novih načinov reševanja brezposelnosti mladih.

Več o Skladu za zaposlovanje mladih na spletni strani sklada.

Signing of the Memoranda of Understanding

V okviru Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma Sloveniji zagotovljenih 37,7 milijona evrov

Ljubljana, 17. april 2018 – Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je v vlogi Nacionalne kontaktne točke organizirala podpis Memoranduma o soglasju za izvajanje Finančnega mehanizma EGP 2014–2021, ki je bil podpisan z Islandijo, Kneževino Lihtenštajn in Kraljevino Norveško in Memoranduma o soglasju za izvajanje Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021, ki je bil podpisan s Kraljevino Norveško. S tem je zagotovljena pravna podlaga za dodelitev 37,7 milijona evrov sredstev finančnih mehanizmov Sloveniji.

Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora in Norveški finančni mehanizem sta mehanizma, ki sta namenjena zmanjšanju ekonomskih in socialnih razlik v Evropskem gospodarskem prostoru in hkrati izboljšanju bilateralnih odnosov s 15 državami na območju severne, osrednje in južne Evrope. Da je bilateralno sodelovanje s Slovenijo odlično, je poudaril državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Kraljevine Norveške Audun Halvorsen. Dejal je, da so bila v preteklosti vzpostavljena močna partnerstva, na katerih bomo gradili tudi v prihodnje in ob njih seveda ustvarjali nova. Dobrega sodelovanja se veseli tudi ministrica Alenka Smerkolj, ki je izpostavila, da sta finančna mehanizma edinstven instrument, ki ima velik konkretni učinek na življenje ljudi, ki so v projekte vključeni.

Prispevek finančnih mehanizmov v obdobju 2014–2021 temelji na viziji skupnega delovanja za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo (»Working together for a green, competitive and inclusive Europe«), ki se bo uresničevala skozi doseganje dveh ciljev: zmanjšanja gospodarskih in socialnih razlik med državami in krepitve sodelovanja z državami donatoricami.

Sloveniji je v okviru obeh finančnih mehanizmov v obdobju 2014–2021 dodeljenih skupaj 37,7 milijona evrov, pri čemer predstavlja 19,9 milijona evrov Finančni mehanizem EGP in 17,8 milijona evrov Norveški finančni mehanizem. V okviru procesa programiranja in usklajevanja med deležniki sta bila v Sloveniji oblikovana predloga za dva programa, tj. program Krepitev človeških virov (vezan na prednostno področje Inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost) in program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje (vezan na prednostno področje Okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo). Poleg dveh programov je Slovenija v obdobju 2014–2021 upravičena tudi do treh skladov: Sklada za bilateralne odnose, Sklada za civilno družbo ter Krovnega sklada za dostojno delo in tristranski dialog.

Po podpisu obeh Memorandumov o soglasju bo Slovenija oziroma v njenem imenu SVRK državam donatoricam predložila vsebinsko poglobljeni zasnovi programov (t.i. Concept Note), na podlagi katerih bosta sklenjena Sporazuma o programih (t. i. Programme Agreement), in sicer za vsak program posebej. Podpisana Sporazuma o programu Krepitev človeških virov in o programu Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje bosta podlaga za javne razpise in črpanje sredstev iz finančnih mehanizmov.

Slovenija tako prehaja že v tretje obdobje izvajanja Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. V zadnjih letih je z 29 milijoni evrov uresničila več kot 120 projektov. Ti zajemajo različna področja od okolja in klimatskih sprememb, biotske raznovrstnosti, ekosistemov in spremljanja okolja ter celostnega načrtovanja in nadzora do civilne družbe, človekovega in socialnega razvoja. Prav na slednjem so bili narejeni številni premiki, saj so se projekti posvečali javnemu zdravju, enakosti spolov in usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Dotaknili pa so se tudi naravne in kulturne dediščine, raziskav in štipendij ter dostojnega dela in tristranskega dialoga.

Fotogalerija

Donatorji obiskali Ljubljansko barje in Pediatrično kliniko v Ljubljani

Ob podpisu memorandumov za izvajanje Norveškega in EGP finančnega mehanizma 2014–2021 so predstavniki donatorjev v ponedeljek, 16. aprila 2018, obiskali projekta Ljuba in Neverjetna leta – vsakemu otroku.

Predstavnice Ministrstva za zunanje zadeve Kraljevine Norveške in Veleposlaništva Kraljevine Norveške ter Nacionalne kontaktne točke so najprej obiskale Krajinski park Ljubljansko barje. Projekt Ljudje za barje – ohranjanje biotske pestrosti na Ljubljanskem barju ali krajše LJUBA se je izvajal v okviru Programa Finančnega mehanizma EGP. Predstavniki nosilca projekta, Zavoda za varstvo narave, so uvodoma predstavili poglavitne dosežke projekta, ki vključujejo zaustavljeno upadanje biotske pestrosti na Ljubljanskem barju in izboljšanje stanja treh kvalifikacijskih habitatnih tipov in štirih Natura 2000 kvalifikacijskih vrst (orhideja in tri vrste metuljev). Poleg tega so poudarili pomembnost donatorskih sredstev, saj so jim omogočala predstaviti pomembno in odgovorno vlogo kmetijstva za ohranjanje biotske pestrosti in usmeriti kmetijsko gospodarstvo k naravi prijaznemu upravljanju travišč. Aktivnosti projekta LJUBA se tudi po zaključku projekta nadaljujejo z drugimi finančnimi viri. Nosilec projekta, Zavod za varstvo narave, je v nadaljevanju predstavnicam donatorskih držav in NKT aktivnosti in dosežke projekta predstavil tudi na terenu.

Kasneje je Služba za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega Kliničnega centra v Ljubljani širši delegaciji donatorjev in Nacionalne kontaktne točke predstavila projekt Neverjetna leta – vsakemu otroku, ki se je izvajal s pomočjo finančne podpore Norveškega finančnega mehanizma. Projekt Neverjetna leta – vsakemu otroku je bil v obliki treningov starševstva namenjen preprečevanju in zgodnji obravnavo vedenjskih težav otrok. V času njegovega trajanja se je za izvajanje programa za preprečevanje vedenjskih težav otrok usposobilo 20 strokovnjakov, v pilotski program je bilo vključenih več kot 300 staršev. Predstavniki nosilca projekta so poudarili dobro sodelovanje z norveškim partnerjem pri uvedbi navedenega programa in izrazili zadovoljstvo, da se izvajanje le-tega nadaljuje tudi po zaključku projekta, saj ga od leta 2017 finančno podpira Ministrstvo za zdravje RS.

Vlada se je seznanila z namero o podpisu memorandumov za izvajanje mednarodnih finančnih mehanizmov v Sloveniji do leta 2021

Ljubljana, 5. april 2018 – Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Memoranduma o soglasju za izvajanje Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) 2014–2021 in Memoranduma o soglasju za izvajanje Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021.

Pogajanja glede izvajanja obeh finančnih mehanizmov so države donatorice z Evropsko komisijo zaključile maja 2016. Na tej podlagi so se lahko začela pogajanja s posameznimi državami prejemnicami, tudi Slovenijo, ki prehaja v tretje obdobje izvajanja. V novem programskem obdobju bo tako država upravičena do 37,7 milijona evrov, od tega 19,9 milijona evrov iz Finančnega mehanizma EGP in 17,8 milijona evrov iz Norveškega finančnega mehanizma. Glavno pravno podlago za dodelitev sredstev Sloveniji predstavljata Memorandum o soglasju za izvajanje Finančnega mehanizma EGP 2014–2021 in Memorandum o soglasju za izvajanje Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021, ki ga bo ministrica za razvoj strateške projekte in kohezijo, ki opravlja tekoče posle, Alenka Smerkolj v imenu Republike Slovenije še v tem mesecu podpisala z državami donatoricami.