KORAKI K OBLIKOVANJU SKLADA ZA CIVILNO DRUŽBO V SLOVENIJI – POROČILO O POSVETOVANJU

Kot prvi korak k oblikovanju Sklada za civilno družbo (Active Citizens Fund) je konzorcij CNVOS, Zavoda PIP in DRPD NM v novembru opravil posvetovanje z deležniki, ki so pomagali opredeliti ključne izzive in rešitve na štirih prednostnih področjih sklada. Posvetovanje je potekalo na podlagi t.i. »discussion paper-ja« in posvetovalnih vprašanj.

E-posvetovanje je potekalo od petka, 16. 11. 2018, do ponedeljka, 3. 12. 2018, komentarje je oddalo 19 organizacij. 29. 11. pa so z 38. organizacijami izvedli tudi posebno delavnico. Posvetovanja so povzeta v pripravljenem poročilu.

Komentarje so upoštevali pri oblikovanju rezultatskega okvira (rezultati, učinki, indikatorji), v pomoč pa bodo tudi pri oblikovanju javnih razpisov.

Discussion Paper (dokument je v angleškem jeziku)

Poročilo o posvetovanju (dokument je v angleškem jeziku)

Sklad Norveškega in EGP finančnega mehanizma za regionalno sodelovanje: obvestilo

Urad za finančne mehanizme in upravljavec sklada Ecorys Polska obveščata, da je na razpis Sklada za regionalno sodelovanje prispelo več kot 700 prijav, ki vključuje več tisoč subjektov iz vse Evrope. Posledično je prišlo do zamika ocenjevanja in izbora.

Poziv za predložitev končnih prijav projektov bo objavljen predvidoma februarja 2019, vsi izbrani kandidati bodo takrat tudi obveščeni o nadaljnjih korakih.

Vabljeni k spremljanju spletne strani Sklada za regionalno sodelovanje za več informacij.

  • Vsa vprašanja v zvezi s Skladom za regionalno sodelovanje naslovite na upravljavca sklada Ecorys Polska: eeagrants@ecorys.com

5 projektov, ki je boj s podnebnimi spremembami dvignilo na novo raven

Leto 2018 je na poti, da postane najbolj vroče leto … v zgodovini! S tem rekordom pa se ni za hvaliti. Zaustavitev podnebnih sprememb in zagotovitev, da so naslednje generacije varne, je ključnega pomena za našo prihodnost. Preko sredstev Norveškega in EGP finančnega mehanizma se je izvedlo več sto navdihujočih projektov.

Od poljskega raziskovanja Arktike, do ohranjanja biotske raznolikosti v Sloveniji, razvoja zelenega poslovanja v Romuniji do upravljanja voda na Malti, ni omejitve kako daleč in kako zeleno gremo, ko sodelujemo skupaj.

Kakšen vpliv imajo podnebne spremembe na arktični ekosistem? Z nepovratnimi sredstvi Norveškega finančnega mehanizma so poljski in norveški raziskovalci združili moči, da bi bolje razumeli posledice segrevanja oceana. Projekt POLNOR je naredil korak k zapolnitvi te vrzeli v znanju. Projekt je bil eden od desetih polarnih raziskovalnih projektov, katerim je bilo skupaj dodeljenih okoli 10 milijonov EUR nepovratnih sredstev in so bili sofinancirani preko poljsko norveškega programa za raziskovanje. Več tukaj.

Kako lahko otok sredi morja dobi dovolj sveže vode? Z dobro oskrbo omejene količine vode, ki jo zagotavlja narava. Malta je zaradi nenehnih groženj izčrpavanja virov izjemno občutljiva na krize z vodo. Zato je bila ustanovitev Malteškega centra za osveščanje ohranjanja voda ključna pri izpostavljanju tega problema. Cilj tega projekta, ki je bil podprt s sredstvi Norveškega in EGP finančnega mehanizma, je bila vzpostavitev informacijskega centra, ki se osredotoča na ohranjanje in upravljanja voda ter na geologijo, meteorologijo in arheologijo. Več tukaj.

Ljubljansko barje velja za enega najpomembnejših območij v Sloveniji kar se tiče biotske raznovrstnosti. Vendar pa se barje z več kot 1.100 kmetijami in 85.000 prebivalci vse pogosteje uporablja za proizvodnjo hrane in sena. S projektom LJUBA so se spremljale in zaščitile rastline, katerim je grozilo izumrtje, zaraščena močvirja so bila očiščena tujerodnih vrst, kmetje s tega območja pa so bili usposobljeni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Več tukaj in tukaj.

Romunsko podjetje IKON IDEEA je v tesnem sodelovanju z norveškim partnerjem Rainpower moderniziralo svoje hidroelektrarne v Cluju. Preko romunskega programa Inovacije zelene industrije, ki je bil podprt z Norveškim finančnim mehanizmov, je IKON IDEEA zdaj sposoben narediti svoj proizvodni proces bolj »zelen«. Je eden izmed 51 projektov, ki so bili s 29,7 milijona EUR sofinancirani s strani Norveške preko omenjenega programa. Cilj programa je bila spodbuda za bolj trajnostne proizvodne procese, oblikovanje proizvodov in storitve. Več tukaj.

Španija je ena največjih porabnikov prehrambnih izdelkov z morskimi sadeži v Evropi, kar povprečno na osebo znese več kot 40 kg na leto. To pomeni veliko odpadkov in jasno potrebo po inovacijah na področju embalaže. Projekt EcoFishPack sta vodili španski podjetji Dow Chemical in ULMA Packaging, z namenom razvoja novih embalažnih materialov. EcoFishPack je eden izmed 162 projektov, ki se je financiral preko programa Finančnega mehanizma EGP, v okviru katerega je bilo 18 milijonov EUR nepovratnih sredstev namenjenih krepitvi znanja o klimatskih spremembah in povečanju uporabe okoljske tehnologije v Španiji. Več tukaj.

Urad za finančne mehanizme

KOMU JE MAR ZA PODNEBJE?

Pravzaprav je mar večini – in moralo bi nam biti! Dvigovanje morske gladine, vročinski vali, gozdni požari, suše, poplave, splošno naraščajoče temperature … situacija ni rožnata. Ampak, upamo, da se na tem lahko še veliko naredi. Pretekli in ta teden na Poljskem poteka največje, najglasnejše in najpomembnejše srečanje na temo podnebja po Parizu. Imenuje se COP24, namenjeno pa je iskanju rešitev za enega največjih izzivov: našo prihodnost.

COP24 je neformalno ime za 24. konferenco pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah. Ta pomemben dogodek je nadaljevanje Pariškega sporazuma iz leta 2015, ko se je večina držav na svetu med drugim strinjala, bodo zvišanje povprečne svetovne temperature omejile na precej manj kot 2 °C. V teh dveh tednih, ko poteka konferenca, si bo na tisoče delegatov iz vsega sveta prizadevalo za dokončanje smernice za izvajanje Pariškega sporazuma, iskanje rešitve, kako jih izvesti in nas v idealnem svetu pripraviti na resnične spremembe, ki nas čakajo v prihajajočih letih.

Podnebje je eno izmed področij, ki je zelo pomembno na dnevnem redu Norveškega in EGP finančnega mehanizma. V zadnjih letih so bila z nepovratnimi sredstvi podprta številna prizadevanja za ustvarjanje bolj trajnostne, čistejše in boljše prihodnosti za vse.

Nepovratna sredstva so omogočila zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje uporabe obnovljive energije, zmanjšanje občutljivosti ljudi in ekosistemov na podnebne spremembe ter krepitev znanja o okoljski tehnologiji. V ta namen je bilo za programe za energijo in prilagajanje podnebnim spremembam namenjenih 270 milijonov EUR, podprtih je bilo več kot 200 projektov s področja energetske, okolja in biodiverzitete, kot je povečanje uporabe geotermalne energije v Romuniji, okoljskih strokovnjakov na Poljskem in zaščite biotske raznovrstnosti v Sloveniji, če jih imenujemo samo nekaj.

  • »Trenutno se soočamo s katastrofo globalne razsežnosti, ki jo je povzročil človek. Naša največja grožnja v tisočih letih so podnebne spremembe.«

    David Attenborough, komentator in okoljevarstvenik

Medtem ko bodo prizadevanja za prilagoditev zmanjšala vpliv učinkov podnebnih sprememb, je edini način, da se izognemo bodočemu slabšanju že opaženih sprememb, zmanjšanje emisije toplogrednih plinov. EU si je zastavila cilj, da do leta 2020 zmanjša emisije toplogrednih plinov za 20% (v primerjavi s stopnjo iz leta 1990) in vsaj za 40% do leta 2030. To bi bilo treba doseči z večjo proizvodnjo obnovljivih virov energije in izboljšanjem energetske učinkovitosti in tudi z razvojem krožnega gospodarstva.

Leto 2030, rok iz Pariškega sporazuma, se hitro približuje, stvari pa se niso odvijale po načrtih. Naravne nesreče so v porastu, divjad se krči, skupnosti in gospodarstva pa trpijo posledice. Po navedbah Združenih narodov, obveznosti iz Pariškega sporazuma ne bodo izpolnjene, če vlade ne uvedejo dodatnih ukrepov. Podnebne spremembe so brez dvoma ena najbolj perečih tem na svetu, in bodo še naprej del vročih razprav, dokler ne bomo vsi storili nekaj konkretnega glede tega.

Več informacij o projektih, ki so bili podprti s področja podnebnih sprememb in energetike, lahko najdete na podatkovnem portalu, kjer so na voljo tudi bolj detajlni podatki o sofinanciranju po državah.

Urad za finančne mehanizme

NAJ PROJEKTI S PARTNERSTVOM POSTANEJO ŠE BOLJŠI!

Nova baza za iskanje partnerjev na Norveškem v okviru Sklada za civilno družbo (Active Citizens Fund) bo lahko v pomoč organizacijam civilne družbe pri oblikovanju novih partnerstev. Registrirajte se in raziščite prednosti partnerstev!

Partnerstva so temeljni del Norveškega in EGP finančnega mehanizma. Donatorji močno spodbujajo prijavitelje, da svoje projektne ideje okrepijo tudi s partnerstvom z organizacijami iz Islandije, Lihtenštajna in Norveške. Partnerstva so odlična priložnost za združitev moči in reševanje skupnih evropskih izzivov. Prav tako prinašajo nove priložnosti za vse vključene, kot na primer:

  • pridobivanje mednarodnih izkušenj in vzpostavljanje mreže institucij in sodelavcev iz vse Evrope;
  • deljenje strokovnega znanja in učenje iz izkušenj in znanja drugih;
  • spoznavanje inovativnih pristopov in novih načinov dela;
  • povečanje svoje prepoznavnosti in ustvarjanje novih priložnosti v Evropi.

V preteklem obdobju financiranja je v projektih civilne družbe, sofinanciranih iz Norveškega in EGP finančnega mehanizma, sodelovalo 220 partnerjev iz držav donatoric.

Poiščite svojega partnerja

Z novo bazo upravlja norveški Helsinški odbor (Norwegian Helsinki Committee), ki je kontaktna točka za norveške organizacije civilne družbe v okviru Sklada za civilno družbo. Organizacije civilne družbe iz držav prejemnic se lahko registrirajo in vključijo tudi kratek opis njihove institucije. Registrirajo se lahko tudi norveške institucije, nevladne organizacije, občine, podjetja in druga telesa. Norveške organizacije se ne morejo neposredno prijaviti za sofinanciranje, lahko pa v projektih nastopajo kot partnerji.

Vse organizacije se lahko prijavijo tukaj.

Za partnerstva z islandskimi organizacijami se obrnite na Islandski center za človekove pravice (Icelandic Human Rights Centre).

Skladi za civilno družbe se začenjajo izvajati v Bolgariji, na Cipru, Češkem, v Estoniji, Grčiji, na Hrvaškem, Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Malti, Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, na Slovaškem in v Sloveniji (program je v pripravi). Za objave razpisov spremljajte koledar Urada za finančne mehanizme, našo spletno stran in spletne strani konzorcija (CNVOS, Zavod PIP in DRPD Novo mesto), ki upravlja s Skladom za civilno družbo v Sloveniji.

“Kick-off” konferenca okoljskih programov

Oslo, 29. november 2018 – Norveška agencija za okolje (Miljødirektoratet) je organizirala konferenco za Nosilce programov s področij povezanih z okoljem in potencialne projektne partnerje iz Norveške.

Konferenca je bila namenjena predstavitvi okoljskih programov in možnosti za sodelovanje na strani držav prejemnic sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP ter identifikaciji interesa organizacij iz Norveške za sodelovanje pri bodočih projektih. Slovenija je bila ena izmed enajstih držav, ki so predstavile svoje programe s področja okolja. Čeprav imajo nekateri tovrstni programi iz drugih držav upravičenk na voljo za razpise tudi več kot 120 milijonov EUR, v primerjavi s 14,5 milijona EUR v Sloveniji, smo uspeli vzbuditi zanimanje norveških organizacij za sodelovanje.

Slovenija je v fazi priprave zasnove programa na podlagi katere bo podpisan Sporazum o programu Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Podpis omenjenega dokumenta predstavlja temelj za oblikovanje razpisa in osnovo za začetek izvajanja aktivnosti promocije slovenskega okoljskega programa in šele takrat bodo najverjetneje potencialni prijavitelji začeli iskati projektne partnerje iz donatorskih držav. Na podlagi uspešnega mreženja na »kick-off« konferenci bo lahko SVRK v vlogi Nosilca programa lažje pomagal potencialnim prijaviteljem pri iskanju partnerjev iz Norveške.

Posvetovanje z deležniki v okviru Sklada za civilno družbo

Ljubljana, 29. november 2018 – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj NVO (CNVOS), Zavod PIP – Pravni in informacijski center Maribor ter Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPD Novo mesto), konzorcij, ki upravlja Sklad za civilno družbo (Active Citizens Fund), je v okviru programiranja organiziral posvetovanja z deležniki.

Podpora civilni družbi je ključna prednostna naloga donatorskih držav Islandija, Lihtenštajn in Norveška pri izvajanju Norveškega in EGP finančnega mehanizma. Za ta namen se bo v vsaki državi upravičenki izvajal Sklad za civilno družbo. Cilj Sklada za civilno družbo je okrepitev civilne družbe in aktivnega državljanstva ter opolnomočenje ranljivih skupin. Cilj je tudi razviti dolgoročno trajnost in krepiti zmogljivost organizacij civilne družbe in celotnega sektorja civilne družbe, da bi okrepili svojo vlogo pri prispevanju k politiki in sistemskim spremembam, spodbujali demokratično participacijo, aktivno državljanstvo in človekove pravice.

Skladu za civilno družbo v Sloveniji je bilo dodeljenih 3.000.000 EUR. Konzorcij CNVOS, Zavod PIP in DRPD Novo mesto, ki ga je Urad za finančne mehanizme izbral za upravljavca sklada, je v okviru programiranja pripravil t.i. »discussion paper«, v katerem so izpostavljene potrebe NVO sektorja v Sloveniji in fokusa na posameznih prednostnih področij.

Udeleženci posvetovanja so po skupinah najprej razpravljali o izzivih in rešitvah po prednostnih področjih oziroma rezultatih (outomes), ki pa so:

  • demokracija, aktivno državljanstvo, transparentnost in dobro upravljanje (rezultat: okrepitev zagovorniške in watchdog vloge NVO);
  • človekove pravice in enaka obravnava (rezultat: povečana podpora za človekove pravice);
  • socialna pravičnost in socialno vključevanje (rezultat: opolnomočene ranljive skupine) in
  • okolje in podnebne spremembe (rezultat: okrepljena civilno udejstvovanje v varovanje okolja/podnebne spremembe).

V drugem delu pa je potekala razprava o potrebah NVO z vidika krepitve kapacitet. Udeleženci so po skupinah obravnavali potrebe NVO sektorja v Sloveniji nasploh, potrebe majhnih, srednjih in velikih organizacij v okviru Sklada za civilno družbo.

Zaključki posvetovanj, bodo pomembno prispevali k nadaljnjemu oblikovanju Sklada za civilno družbo.

Discussion Paper (dokument je v angleškem jeziku)

E-posvetovanja v okviru programiranja Sklada za civilno družbo

Konzorcij CNVOS, Zavoda PIP in DRPD NM je bil izbran za upravljavca Sklada za civilno družbo (Active Citizens Fund), ki se financira iz Finančnega mehanizma EGP 2014–2021. Skupna vrednost sklada v novem obdobju je 3.000.000 EUR, od tega je neposredno za projekte nevladnih organizacij namenjenih 2.460.000 EUR.

Trenutno poteka programiranje sklada, v ta namen upravljavec sklada organizira e-posvetovanje o glavnih elementih programa: potrebah in izzivih, ciljnih skupinah, rešitvah, učinkih in rezultatih. Gre torej za posvetovanje na programski ravni in ne na ravni projektov. E-posvetovanje bo potekalo od petka, 16. 11. 2018 do ponedeljka, 3. 12. 2018.

Prednostna področja sklada:

  • demokracija, aktivno državljanstvo, transparentnost in dobro upravljanje;
  • človekove pravice in enaka obravnava;
  • socialna pravičnost in socialno vključevanje (v okviru te prioritete se socialnovarstvene storitve lahko financirajo samo kot del aktivnosti ozaveščanja in zagovorništva);
  • okolje in podnebne spremembe (podprte so lahko samo aktivnosti s področja vključevanja javnosti, zagovorništva, socialnih inovacij in aktivnega državljanstva).

Del sredstev je namenjen tudi krepitvi kapacitet nevladnih organizacij.

V t.i. »discussion paper« so pripravili opis sklada, potreb NVO sektorja v Sloveniji in fokusa sklada na posameznih prednostnih področjih.

Discussion paper (dokument je v angleščini)

Če želite podati svoj komentar ali mnenje, preberite dokument in na tej povezavi odgovorite na posvetovalna vprašanja. Vprašanja se nanašajo predvsem na točko 4. iz dokumenta.

Mednarodna konferenca IKG18

V Trondheimu na Norveškem je 6. in 7. novembra 2018 potekala mednarodna konferenca IKG 18 – Kompetence za 21. stoletje, ki jo je organizirala Norveška agencija za mednarodno sodelovanje in izboljšanje kakovosti v visokem šolstvu. Konferenca je bila osredotočena na izzive praktične uporabe tehnološkega znanja in krepitve strokovnega znanja kot posledica mednarodnih izmenjav.

V prihodnjih letih lahko pričakujemo hiter razvoj digitalizacije in avtomatizacije v izobraževanju in delovnem okolju, posledično tudi nove načine komuniciranja in izvajanja delovnih procesov. Poudarek konference je bil predvsem na mednarodnem sodelovanju kot instrumentu za učenje otrok in mladih, za uporabo in razvoj tehnologije ter sodelovanje v globalizirani in visokotehnološki dobi.

Konference so se udeležili tudi slovenski predstavniki, saj se bo v novem obdobju implementacije Norveškega in EGP finančnega mehanizma v Sloveniji izvajal program Krepitev človeških virov.

Slovensko delegacijo so zastopali predstavniki Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Cmepius-a ter predstavniki učiteljev, ravnateljev, staršev in nevladnih organizacij. Poleg slovenskih in norveških udeležencev, so na konferenci sodelovali tudi predstavniki Latvije in Hrvaške, ki bodo v okviru Norveškega in EGP finančnega mehanizma izvajali programe s področja izobraževanja.

Razpis programa Socialni dialog – dostojno delo

Innovation Norway, upravljavec programa Socialni dialog – dostojno delo, je tudi za Slovenijo objavila javni razpis za zbiranje predlogov projektov v vrednosti 172.660 EUR. Rok za prijavo je 7. februar 2019, do 13:00. Razpis je dostopen na uradni spletni strani programa Socialni dialog – dostojno delo.

Cilj programa “Socialni dialog – dostojno delo” je okrepljeno tristransko sodelovanje med organizacijami delodajalcev, sindikati in javnimi organi ter spodbujanjem dostojnega dela. Program bo podprl socialni dialog in prispeval k temu, da bodo države upravičenke boljše usposobljene za reševanje izzivov ob visoki brezposelnosti ter da se vzpostavijo primerne delovne prakse in izboljša uveljavljanje zakonodaje in politik o dostojnem delu in socialnem dialogu. Program bo tudi poskušal spodbuditi in razviti dolgoročno sodelovanje med Norveško in državami upravičenkami.

S programom Socialni dialog – dostojno delo se bo v Sloveniji skušalo doseči dva rezultata:

  1. Izboljšani socialni dialog in sodelovanje – poudarek je na krepitvi zmogljivosti socialnih partnerjev za sodelovanje v tristranskem in dvostranskem socialnem dialogu s prenosom najboljših praks in usposabljanja. Projekti za krepitev zmogljivosti lahko segajo od zelo neposrednih ukrepov, npr. vzpostavijo strukture za socialni dialog in podpirajo sklenitev kolektivnih pogodb, do bolj posrednih ukrepov, kot je ustvarjanje okolju prijaznega socialnega dialoga, npr. za razpravo o neprijavljenem delu in socialnem dampingu. Projekti se lahko osredotočajo tudi na povečanje zmogljivosti socialnih partnerjev na nacionalni ravni za sodelovanje v socialnem dialogu na ravni EU in seznanjanje akterjev z zakonodajo EU in vpliv, ki ga ima na njihovo delo.
  2. Okrepljeno izvajanje agende za dostojno delo (pravični in dostojni delovni pogoji) – poudarek je na financiranju projektov na nacionalni in sektorski ravni s ciljem uporabe dvostranskega in tristranskega dialoga pri izvajanju agende za dostojno delo in ozaveščanja o koristi dostojnega dela, npr. ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, enakost spolov in nediskriminacija, odnos do zdravja in varnosti, poznavanje pravic in obveznosti ter boj proti neprijavljenemu delu in socialnemu dampingu (kriminal, povezan z delom). Program bo podpiral dejavnosti ozaveščanja in usposabljanja o temah dostojnega dela, ki se nanašajo na npr. osebje socialnega partnerja, službe za zdravje in varnost pri delu ter inšpektorje za delo. Poleg tega bo podprto sodelovanje med javnimi organi v državah upravičenkah in na Norveškem, zlasti med organi za nadzor dela.

Sredstva za financiranje projektov znašajo 172.660 EUR, za vsakega od rezultatov je namenjenih po 86.330 EUR. Najnižji znesek nepovratnih sredstev znaša 20.000 EUR in najvišji 86.330 EUR, pri čemer je najvišja stopnja nepovratnih sredstev lahko do 90%.

Vse ostale informacije (o upravičenih prijaviteljih, partnerjih, razpisna dokumentacija, …) so na voljo na uradni spletni strani programa Socialni dialog – dostojno delo.

Spletno prijavo v angleškem jeziku je potrebno oddati upravljavcu programa Socialni dialog – dostojno delo, Innovation Norway, do 7. februarja 2019, do 13:00.

Na voljo so tudi sredstva za povrnitev potnih stroškov pri vzpostavitvi bilateralnih partnerstev med upravičenimi subjekti iz Slovenije in Norveške z namenom priprave skupnih projektnih vlog za financiranje v okviru programa Socialno dialog – dostojno delo. Za več informacij poglejte razpis, objavljen na uradni spletni strani programa Socialni dialog – dostojno delo.

 

  • Vsa vprašanja v zvezi z razpisom in programom Socialni dialog – dostojno delo je potrebno nasloviti na uradni e-poštni naslov programa:

    decentwork@innovationnorway.no