Več o Norveškem finančnem mehanizmu in Finančnem mehanizmu EGP

1. Kaj sta Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP?

Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP predstavljata finančna sredstva, ki jih Islandija, Lihtenštajn in Norveška (države donatorice) namenjajo 15 državam članicam Evropske unije (EU) v srednji in južni Evropi ter ob Baltskem morju za zmanjšanje gospodarskih in socialnih razlik ter krepitev bilateralnega sodelovanja. Podlaga za izvajanje obeh FM je v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), ki države donatorice in države članice EU združuje na notranjem trgu ter vključuje skupni cilj medsebojnega sodelovanja za zmanjševanje ekonomskih in socialnih razlik v EGP. Sredstva v Norveškem finančnem mehanizmu prispeva Norveška, v Finančnem mehanizmu EGP pa Islandija, Lihtenštajn in Norveška.

Med leti 1994 in 2014 so države donatorice prek zaporednih shem v posameznih obdobjih financiranja zagotovile 3,3 milijarde EUR. V obdobju 2009–2014 so za 150 programov in skladov v 16 državah članicah EU namenile 1,8 milijarde EUR. V tistem obdobju je bilo podprtih več kot 6.000 projektov, ki so se izvajali do decembra 2017. Več informacij o rezultatih in projektnih zgodbah je na spletni strani Urada za finančne mehanizme iz Bruslja in na spletni strani finančnih mehanizmov v Sloveniji. V obdobju 2014–2021 države donatorice za različne programe in sklade v 15 državah članicah EU namenjajo 2,8 milijarde EUR. Izvajali se bodo do leta 2024.

 

2. Kaj je Evropski gospodarski prostor (EGP)?

EGP zajema 27 držav članic EU ter Islandijo, Lihtenštajn in Norveško kot enakovredne partnerice na notranjem trgu EU. Podlaga je s strani omenjenih držav podpisan Sporazum o EGP

EGP vključuje štiri svoboščine notranjega trga (prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala) ter s tem povezane politike (na področjih konkurence, prevoza, energije ter gospodarskega in monetarnega sodelovanja). Njihovi državljani imajo torej enake pravice delati, študirati in živeti v katerikoli državi članici EGP. Sporazum o EGP zajema tudi sodelovanje na drugih pomembnih področjih, kot so raziskave in inovacije, izobraževanje, kultura ter okolje.

 

3. Kakšna je razlika med Norveškim finančnim mehanizmom in Finančnim mehanizmom EGP?

Razlika med finančnima mehanizmoma je v viru financiranja. Finančni mehanizem EGP podpirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška. Prispevek vsake države je odvisen od velikosti gospodarstva, tako Norveška prispeva približno 96 % sredstev, Islandija 3 % in Lihtenštajn 1 % sredstev. Sredstva tega finančnega mehanizma prejme 15 držav upravičenk (Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Slovenija).

Norveški finančni mehanizem financira samo Norveška. Sredstva tega finančnega mehanizma prejme 13 držav, ki so se pridružile EU po letu 2003 (Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija).

4. Ali Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizme EGP financira Evropska unija?

Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP nista del EU programov financiranja. Podpirajo ju Islandija, Lihtenštajn in Norveška, ki niso države članice Evropske unije.

 

5. Katera sta glavna cilja Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP?

Glavna cilja sta: zmanjšati ekonomske in socialne razlike v EGP in krepitev bilateralnih odnosov med državami donatoricami in državami upravičenkami. Zmanjšanje razlik med državami v EGP izboljša delovanje notranjega trga ter prispeva h graditvi močnejše Evrope, ki temelji na enakosti in solidarnosti.

 

6. Koliko sredstev je namenjenih Norveškemu finančnemu mehanizmu in Finančnemu mehanizmu EGP?

V obdobju 2014–2021 znaša višina sredstev finančnih mehanizmov 2,8 milijarde EUR. K Finančnemu mehanizmu EGP prispevajo vse tri države donatorice – Islandija, Lihtenštajn in Norveška 1,5 milijarde EUR sredstev in so na voljo 15 državam članicam EU. K Norveškemu finančnemu mehanizmu Norveška prispeva 1,3 milijarde EUR sredstev in so na voljo 13 državam članicam EU, ki so se EU pridružile po letu 2003.

 

7. Katere so države upravičenke do sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP?

Sloveniji je v okviru obeh finančnih mehanizmov v obdobju 2014–2021 dodeljenih skupaj 37,7 milijona EUR in sicer 19,9 milijona EUR  sredstev Finančnega mehanizma EGP in 17,8 milijona EUR sredstev Norveškega finančnega mehanizma.

Slovenija je bila v obdobju 2009–2014 upravičena do nekaj manj kot 27 milijonov EUR sredstev finančnih mehanizmov, v obdobju 2004–2009 pa do dobrih 17 milijonov EUR.

 

8. Katere so države upravičenke do sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP?

Do sredstev finančnih mehanizmov so upravičene države članice EU z bruto nacionalnim dohodkom, manjšim od 90 % povprečja EU. Merilo upravičenosti je torej enako merilu, določenemu za Kohezijski sklad.

15 držav članic EU, ki izpolnjujejo pogoje za financiranje s sredstvi finančnih mehanizmov v obdobju 2014–2021, so: Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Slovenija. V obdobju 2009–2014 je bila med državami upravičenkami tudi Španija.

 

9. Ali se podpirajo tudi projekti zunaj Evrope?

Ne, financiranje je omejeno na 15 držav v Evropi: Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Slovenija.

Izjemi sta le Sklad za zaposlovanje mladih, ki omogoča tudi sodelovanje Irske, Italije in Španije, in Sklad za regionalno sodelovanje, ki omogoča sodelovanje naslednjih držav: Albanija, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Moldavija, Črna gora, Rusija, Srbija, Turčija in Ukrajina. Oba sklada sta v letih 2017 in 2018 objavila javne razpise za predloge projektov in sta zdaj zaprta za prijave.

 

10. Katerim vsebinskim področjem se namenja sredstva Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP?

V obdobju 2014–2021 je med državami donatoricami (Islandija, Lihtenštajn in Norveška) in EU dogovorjenih pet prednostnih področij, ki odražajo prioritete EU in iščejo odgovore na skupne izzive, s katerimi se sooča Evropa. Prednostna področja so:

  • Inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost
  • Socialna vključenost, zaposlovanje mladih in zmanjšanje revščine
  • Okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo
  • Kultura, civilna družba, dobro upravljanje in temeljne pravice ter svoboščine
  • Pravosodje in notranje zadeve

Poleg programov, ki se izvajajo v okviru omenjenih prednostnih področjih, je novost v tem obdobju ustanovitev regionalnih skladov za boj proti brezposelnosti mladih in spodbujanju regionalnega sodelovanja.

 

11. Na kakšen način so bila določena vsebinska področja, podprta s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP?

Za obdobje 2014–2021 so države donatorice (Islandija, Lihtenštajn in Norveška) ter EU sklenile dogovor, da se s finančnima mehanizmoma podpre 5 prednostnih in 23 programskih področij. Prednostna področja financiranja odražajo strategijo za pametno, trajnostno in vključujočo rast Evropa 2020, kohezijsko politiko EU in rezultate evalvacije prejšnjih obdobij financiranja.

Prednostna in programska področja so opisana v t.i. modri knjigi Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP 2014–2021. Države donatorice so maja 2016 pričele z obsežnim javnim posvetovanjem o osnutku modre knjige, namenjenim vsem potencialnim partnerjem, deležnikom in upravičencem do sredstev finančnih mehanizmov in z neposrednim posvetovanjem s ključnimi partnerji pri izvajanju finančnih mehanizmov v vsaki državi upravičenki – nacionalnimi kontaktnimi točkami (javne institucije, ki nosijo splošno odgovornost za izvajanje ter doseganje ciljev finančnih mehanizmov v posamezni državi upravičenki). V posvetovanju je sodelovalo več kot 700 udeležencev. Rezultati posvetovalnega procesa so zbrani v povzetku posvetovanja o modri knjigi.

 

12. Ali so s sredstvi finančnih mehanizmov podprta enaka področja v vseh državah upravičenkah?

15 držav upravičenk ima različne potrebe in prioritete, zato se sredstva ne namenjajo istim področjem. Katerim področjem se dodelijo sredstva Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP se je določilo na pogajanjih med vsako državo upravičenko in državami donatoricami (Islandija, Lihtenštajn in Norveška). Pogajanja z državami donatoricami za izbor prednostnih in programskih področij je imela torej tudi Slovenija.

13. Katera področja Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP podpirata v Sloveniji?

 Slovenija se je zavezala, da bo sredstva Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP porabila za naslednja programska področja znotraj treh prednostnih področij:

  • Inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost:
    • izobraževanje in usposabljanje, štipendije, vajeništva in podjetništvo za mlade;
    • usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;
    • socialni dialog in dostojno delo.
  • Okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo:
    • blaženje posledic podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;
    • obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost in energetska varnost.
  • Kultura, civilna družba, dobro upravljanje in temeljne pravice ter svoboščine
    • civilna družba;
    • dobro upravljanje, odgovorne institucije in transparentnost.

14. Kako Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP spodbujata medsebojno sodelovanje vključenih držav?

V okviru programov, skladov in projektov Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP se zelo spodbuja partnerstvo med organizacijami iz držav donatoric (Islandija, Lihtenštajn in Norveška) in držav upravičenk (15 držav članic EU), saj prinaša obojestranske koristi, kot so izmenjava znanja in izkušenj, medsebojna pomoč in krepitev dvostranskega povezovanja. Kot partnerji v programih, skladih in projektih sodelujejo tudi številne mednarodne organizacije, kot npr. Svet Evrope.

15. Kako delujeta Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP?

Posamezna država upravičenka (Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Slovenija) se z državami donatoricami (Islandija, Lihtenštajn in Norveška) na podlagi potreb, prioritet in obsega sredstev dogovori o sklopu programov in vsebin, ki so primerni za financiranje.

Sredstva Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP so dodeljena prek programov in skladov. V vsaki državi upravičenki se izvaja več programov in skladov, ki naslavljajo aktualna vprašanja z izbranih področij. Vsak program in sklad ima jasen cilj, h kateremu morajo prispevati projekti, ki se sofinancirajo v okviru posameznega programa. To omogoča bolj strateško in učinkovito financiranje ter vzpostavitev strateških partnerstev med državami donatoricami in državami upravičenkami.

Za celotno izvajanje finančnih mehanizmov v posamezni državi upravičenki je odgovorna Nacionalna kontaktna točka. Nosilci programov ter upravljavci skladov oblikujejo in izvajajo posamezne programe in sklade, pogosto v sodelovanju z javnimi institucijami iz držav donatoric ter dodeljujejo sredstva projektom.

16. Katere programe in sklade Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP podpirata v Sloveniji?

V Sloveniji se izvajajo naslednji programi in skladi:

Program Socialni dialog – dostojno delo; v imenu držav donatoric ga upravlja Innovation Norway.

17. Kdo ima lahko koristi od financiranja v okviru Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP?

  • Državni in lokalni organi
  • Nevladne organizacije (NVO) in organizacije civilne družbe
  • Javna in zasebna podjetja
  • Izobraževalne in raziskovalne ustanove
  • Študenti in izobraževalno osebje
  • Socialni partnerji

18. Kdo sodeluje pri upravljanju in izvajanju Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP?

Za upravljanje Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP si odgovornost delijo tako države donatorice (Islandija, Lihtenštajn in Norveška) kot države upravičenke (Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Slovenija).

V vsaki državi upravičenki Nacionalna kontaktna točka nosi splošno odgovornost za izvajanje finančnih mehanizmov. Vsaka država ima tudi več Nosilcev programov, ki nosijo odgovornost izbora in spremljanja projektov ter dodeljevanja sredstev. Država upravičenka ima odgovornost, da vzpostavi sistem upravljanja in nadzora, ki vključuje tudi Organ za potrjevanje, Revizijski organ in Organ za nepravilnosti. V programih in skladih, kjer vlogo Nosilca programa opravlja Urad za finančne mehanizme, je odgovornost upravljanja teh programov prenesena na zunanjega upravljavca sklada, izbranega na javnem razpisu s strani držav donatoric.

Odbor za finančni mehanizem je organ odločanja za Finančni mehanizem EGP. Sestavljajo ga predstavniki ministrstev za zunanje zadeve držav donatoric (Islandija, Lihtenštajn in Norveška). Ministrstvo za zunanje zadeve Kraljevine Norveške je organ odločanja za Norveški finančni mehanizem. Kontaktna točka med državami donatoricami in državami upravičenkami je Urad za finančne mehanizme s sedežem v Bruslju. V dialogu med državami donatoricami in državami upravičenkami sodelujejo tudi veleposlaništva držav donatoric, še posebej norveško.

V programih lahko sodelujejo tudi programski partnerji iz držav donatoric, ki nudijo znanje in strateške nasvete pri načrtovanju in izvajanju programov ter omogočajo mreženje in iskanje projektnih partnerjev v državah donatoricah. Podobno vlogo imajo tudi mednarodne partnerske organizacije, in sicer so v obdobju 2014–2021 to Svet Evrope, Agencija EU za temeljne pravice in OECD.

19. O programu Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje

Cilj programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je ublažitev podnebnih sprememb in zmanjšanje ranljivosti na podnebne spremembe. Program je namenjen pospešitvi načrtovanja, krepitvi institucionalnih zmogljivosti in izvajanju pilotnih ukrepov, ki bodo prispevali k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Ukrepi so usmerjeni v področja trajnostne mobilnosti, obnove ekosistemov omrežja Natura 2000, krožnega gospodarstva, spodbujanja izrabe geotermalne energije ter drugih manj uveljavljenih obnovljivih virov energije.

Program je sofinanciran iz sredstev Norveškega finančnega mehanizma (2,5 milijona EUR) in Finančnega mehanizma EGP (12 milijonov EUR) ter sredstev pripadajoče slovenske udeležbe (2,6 milijona EUR). Sredstva se dodelijo projektom, izbranim na javnem razpisu.

Nosilec programa je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Kot programski partner iz države donatorice pri izvajanju programa sodeluje Norveška agencija za okolje (Norwegian Environmental Agency).

20. O programu Izobraževanje – krepitev človeških virov

S ciljem izboljšanja človeškega kapitala in baze znanja je program Izobraževanje – krepitev človeških virov namenjen krepitvi človeškega kapitala ter podpori razvoja kompetenc za 21. stoletje, boljši povezanosti izobraževanja in usposabljanja z realnim okoljem, razvoju podpornih ukrepov za vključevanje v življenje in delo posebnih skupin, ki so izključene ali imajo slabši dostop do podpornih sistemov. Nadalje program spodbuja razvoj ukrepov za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja na lokalni ravni ter prispeva h krepitvi institucionalnih zmogljivosti za dobro upravljanje, medsektorsko in medresorsko sodelovanje.

Program je sofinanciran iz sredstev Norveškega finančnega mehanizma (12 milijonov EUR) in Finančnega mehanizma EGP (1,5 milijona EUR) ter sredstev pripadajoče slovenske udeležbe (2,4 milijona EUR).

Sredstva se dodelijo projektom, izbranim na javnem razpisu. Sredstva se dodelijo tudi vnaprej opredeljenemu projektu Hiša za otroke.

Nosilec programa je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Kot programska partnerja iz držav donatoric pri izvajanju programa sodelujeta Norveška agencija za mednarodno sodelovanje in izboljšanje kakovosti v visokem šolstvu (DIKU – Norwegian Agency for International Cooperation and Quality Enhancement in Higher Education) in Nacionalna agencija za mednarodne zadeve, Lihtenštajn (AIBA – National Agency for International Education Affairs).

21. O Skladu za bilateralne odnose

Sklad za bilateralne odnose je namenjen financiranju bilateralnih aktivnosti, katerih vsebina presega izbrana programska področja. Del sredstev Sklada za bilateralne odnose je dodeljen tudi programoma Izobraževanje – krepitev človeških virov in Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. O izvajanju sklada odloča Skupni odbor Sklada za bilateralne odnose, ki ga sestavljajo predstavniki Nacionalne kontaktne točke,  ministrstev za zunanje zadeve držav donatoric ter Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.

Sklad upravlja Nacionalna kontaktna točka – Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dodeljenih pa je 754.000 EUR sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP.

22. O Skladu za civilno družbo (Active Citizens Fund)

Cilj Sklada za civilno družbo, ki se izvaja v vsaki državi upravičenki, je okrepitev civilne družbe in aktivnega državljanstva ter opolnomočenje ranljivih skupin. V obdobju 2014–2021 je poseben poudarek na dolgoročnem trajnostnem razvoju in krepitvi nevladnega sektorja. Na ta način želijo države donatorice okrepiti vlogo nevladnih organizacij pri spodbujanju demokratičnega vodenja države, vključevanja javnosti v odločanje na nacionalni in lokalni ravni ter krepitvi človekovih pravic. Pomembna prednostna naloga programa je tudi krepitev sodelovanja med slovenskimi civilnodružbenimi organizacijami in organizacijami iz držav donatoric – Islandije, Lihtenštajna in Norveške.

Za projekte nevladnih organizacij je na voljo 2,5 milijona EUR sredstev Finančnega mehanizma EGP. Sredstva se razdelijo prek štirih javnih razpisov (za srednje in velike projekte, za mikro projekte oz. »hiter odziv«, za institucionalno podporo in za male projekte).

Sklad za civilno družbo oziroma Active Citizens Fund 2014–2021 v Sloveniji upravlja CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij v konzorciju z Zavodom PIP – Pravni in informacijski center Maribor in Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto – DRPD Novo mesto.

23. O programu Socialni dialog – dostojno delo

Cilj programa Socialni dialog – dostojno delo je okrepljeno tristransko sodelovanje med organizacijami delodajalcev, sindikati in javnimi organi ter spodbujanje dostojnega dela. Program podpira socialni dialog in prispeva k temu, da so države upravičenke bolj usposobljene za reševanje izzivov ob morebitni brezposelnosti ter da se vzpostavijo primerne delovne prakse in izboljša uveljavljanje zakonodaje in politik o dostojnem delu in socialnem dialogu. Program poskuša spodbuditi in razviti dolgoročno sodelovanje med državo donatorico Norveško in državami upravičenkami.

Program Socialni dialog – dostojno delo v imenu držav donatoric izvaja Innovation Norway. Za Slovenijo je dodeljenih 178.000 EUR sredstev Norveškega finančnega mehanizma. Na prvih razpisih za sofinanciranje je bilo izbranih iz 11 držav, ki skupaj prejmejo 5,9 milijona EUR sredstev. V Sloveniji se izvaja en projekt.

24. O Skladu za zaposlovanje mladih

Sklad za zaposlovanje mladih sofinancira transnacionalne projekte, ki obravnavajo zaposlovanje mladih, v katere so vključene države upravičenke ter Irska, Italija in Španija. Sklad v imenu držav donatoric upravlja Ecorys Polska.

Sklad zajema tri prednostna področja pomoči: inovacije in proučevanje; prenos znanja, spretnosti in dobrih praks ter analize in raziskave. Ciljna skupina so mladi med 15. in 29. letom starosti s poudarkom na mladih med 25. in 29. letom starosti.

Skladu za zaposlovanje mladih je dodeljenih 60,6 milijona EUR sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP. Za sofinanciranje je bilo izbranih 26 projektov, v petih sodelujejo tudi slovenski partnerji. Rezultati projektov so dostopni na spletni strani Youth Employment Magazine.

25. O Skladu za regionalno sodelovanje

Sklad za regionalno sodelovanje podpira transnacionalno sodelovanje za reševanje evropskih izzivov prednostnih področij obeh finančnih mehanizmov, zlasti na področju izmenjave znanja, izmenjave dobrih praks in krepitve institucionalnih zmogljivosti. Sklad v imenu držav donatoric upravlja Ecorys Polska.

Sklad je namenjen transnacionalnim projektom, ki vključujejo države upravičenke in sosednje tretje države (Albanija, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Moldavija, Črna gora, Rusija, Srbija, Turčija in Ukrajina).

Skladu za regionalno sodelovanje je dodeljenih 34,5 milijona EUR sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP. Za sofinanciranje je bilo izbranih 20 projektov, v petih sodelujejo tudi slovenski partnerji.