Arhivi: Novice

V okviru izvajanja Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP je Urad za finančni mehanizem EGP in Norveške podpisal pogodbo o izvajanju programa ter upravljanju Sklada za nevladne organizacije z Regionalnim centrom za okolje (REC Slovenija) in Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj NVO (CNVOS). Skupna vrednost programa znaša 1.875.000 evrov, skladu za projekte NVO v Sloveniji pa je namenjenih 1.593.750 evrov.

Sklad bo podprl projekte slovenskih nevladnih organizacij na različnih vsebinskih področjih. Ključna so demokracija, človekove pravice in socialna enakost, ki jim bo namenjena približno polovica vseh razpoložljivih sredstev. Poleg tega bodo sofinancirani projekti s področja otrok in mladine, varstva okolja ter socialnega varstva.

Program bo uradno predstavljen 3. junija 2013, ko bo objavljen tudi prvi javni razpis za projekte NVO, v višini 1.275.000 evrov. Ta razpis bo podprl velike projekte (znesek sofinanciranja se bo gibal med 60.001 in 120.000 evrov) ter srednje velike projekte (s sofinanciranjem med 20.001 in 60.000 evrov). Drugi javni razpis v vrednosti 318.750 evrov bo objavljen januarja 2014. Namenjen bo sofinanciranju malih projektov NVO v višini od 10.000 do 20.000 evrov.

Poleg podpore nevladnemu sektorju v Sloveniji, je program namenjen krepitvi stikov in vzpostavljanju partnerstev med slovenskimi NVO in NVO iz držav donatoric. V ta namen bo oblikovan poseben sklad v višini 16.235 evrov, ki bo omogočil delno sofinanciranje bilateralnih dejavnosti v partnerskih projektih.

19. junija 2013 bodo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je v vlogi Nacionalne kontaktne točke za Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP,REC Slovenija in CNVOS organizirali skupni predstavitveni dogodek, kjer bodo natančneje predstavljeni tudi drugi programi, ki bodo poleg programa za NVO še potekali v Sloveniji. Na dogodku bodo prisotni tudi predstavniki organizacij iz držav donatoric, zainteresirani za sodelovanje v partnerskih projektih.

Na naši spletni strani sta v razdelku Dokumenti/poročila objavljena tako zapisnik letnega sestanka med predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, v vlogi Nacionalne kontaktne točke, Norveškega zunanjega ministrstva, Urada za finančne mehanizme in ambasade Kraljevine Norveške, ki je potekal 7. marca 2013, kot tudi Drugo strateško poročilo o izvajanju Norveškega finančnega mehanizma EGP v letih 2009-2014 v Sloveniji.

Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem sta s Svetom Evrope sklenila strateško partnerstvo za spodbujanje strpnosti in temeljnih pravic. Programi nevladnih organizacij v okviru Finančnega mehanizma EGP podpirajo ukrepe za boj proti sovraštvu.

V zadnjih letih smo bili v Evropi priča številnim ponavljajočim se kršitvam temeljnih pravic, ki so med drugim obsegale tudi fizične in verbalne napade na pripadnike manjšin, priseljence ter organizacije, ki varujejo človekove pravice.

Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizemsta združila moči s Svetom Evrope, da bi se skupaj lotili tega problema ter podprla Gibanje proti sovražnemu govoru. Uradni začetek kampanje proti sovražnemu govoru na spletu je 22. marec 2013, potekala pa bo do leta 2014.

Cilj kampanje je ukrepati proti vsem oblikam sovražnega govora na spletu, a hkrati spoštovati svobodo izražanja. Gibanje za boj proti sovražnemu govoru temelji na izobraževanju o človekovih pravicah, dejavnem sodelovanju mladih ter medijskem opismenjevanju.

Sredstva Finančnega mehanizma EGP podpirajo projekte nevladnih organizacij

Nevladne organizacije v Bolgariji, na Cipru, Češkem, v Estoniji, Grčiji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Malti, Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji in Španiji se lahko prijavijo na razpise za financiranje projektov z namenom boja proti sovražnemu govoru iz sredstev Finančnega mehanizma EGP, namenjenih v okviru programov nevladnih organizacij. Podpora civilni družbi je ena ključnih prednostnih nalog Finančnega mehanizma EGP, skupna vrednost programov nevladnih organizacij pa znaša 147 milijonov evrov.

Spodbujanje demokratičnih vrednot kot so človekove pravice in dobro upravljanje, boj proti diskriminaciji, nestrpnosti, neenakosti spolov in socialni izključenosti so v ospredju programov. Vsaj 10 % sredstev je namenjenih organizacijam in/ali dejavnostim za otroke in mladino.

Nevladne organizacije so upravičene do sredstev tudi v okviru drugih tematskih programov obeh finančnih mehanizmov. Donacije v okviru Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma tako predstavljajo eno največjih shem financiranja za civilno družbo v Srednji in Južni Evropi.

Kaj je sovražni govor?

V skladu z definicijo Sveta Evrope je sovražni govor »vsaka oblika izražanja, ki širi, razpihuje, spodbuja ali opravičuje rasno sovraštvo, ksenofobijo, antisemitizem ali druge oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, kar vključuje nestrpnost, izraženo z napadalnim nacionalizmom in  etnocentrizmom, diskriminacijo in sovraštvom proti manjšinam, priseljencem ali osebam s priseljenskim ozadjem«.

Povezave:
Preberite več o Gibanju proti sovražnemu govoru na: http://act4hre.coe.int/eng/The-Campaign ali obiščite spletno stran: www.nohatespeechmovement.org; za več informacij o programih nevladnih organizacij in možnostih prijav na razpise obiščite spletno stran: http://eeagrants.org/What-we-do/Programme-areas/Civil-society/NGO-Programmes

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, v vlogi Nacionalne kontaktne točke za Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora (EGP), pravkar poteka letni sestanek, ki zaključuje fazo programiranja. Predstavniki Norveškega zunanjega ministrstva, Urada za finančne mehanizme in ambasade Kraljevine Norveške bodo skupaj s predstavniki slovenskih institucij pregledali dosedanje delo in se seznanili s prihodnjimi javnimi razpisi. Pet programov in en sklad na nacionalni ravni so že bili potrjeni oziroma bodo v kratkem: Globalni sklad za dostojno delo in tristranski dialog, Slovenski štipendijski sklad, Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014, Program Finančnega mehanizma EGP 2009–2014, Sklad NVO in Sklad za tehnično pomoč in krepitev bilateralnih odnosov na nacionalni ravni.

Predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je nosilec programov Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP mag. Bojan Suvorov je za jeseni letos napovedal objavo dveh javnih razpisov. Na prvem bo razpisanih 14,5 milijona evrov za več področij:

• Ohranjanje in oživitev kulturne in naravne dediščine s ciljem, da je kulturna dediščina obnovljena in zaščitena, obe pa sta dostopni javnosti.
• Biotska raznovrstnost in ekosistemi s ciljem ustaviti upadanje biotske raznovrstnosti in izboljšati skladnosti z okoljsko zakonodajo (želeni rezultati so povečana zmogljivost za učinkovito upravljanje in nadzor območij Natura 2000, preprečevanje drobitve ekosistemov, večja ozaveščenost ter izobraževanje na področju biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, vključno z ozaveščanjem ter izobraževanjem v povezavi z biotsko raznovrstnostjo in podnebnimi spremembami ter ekonomskim vrednotenjem ekosistemov).
• Pobude na področju javnega zdravja s ciljem izboljšati javno zdravje in zmanjšati neenakosti na področju zdravja (želeni rezultati so zmanjšanje neenakosti med skupinami uporabnikov, zmanjšati ali preprečiti bolezni, povezane z življenjskim slogom in izboljšati zdravstvene storitve na področju duševnega zdravja).

Drugi razpis bo namenjen manjšim projektom na področju integracije načela enakosti spolov in usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Gre za t.i. donacijsko shemo za male projekte, kjer bo razpisanih nekaj manj kot milijon evrov sredstev. Cilj je izboljšanje stanja na področju enakosti spolov v skladu s politiko enakih možnosti žensk in moških na nacionalni ter EU ravni – enaka prepoznava, moč in udeležba obeh spolov na vseh področjih javnega ter zasebnega življenja. Želeni rezultati so večja ozaveščenost in izvedba raziskav na področju enakosti spolov, lažje usklajevanje poklicnega, zasebnega ter družinskega življenja in uravnotežena zastopanost spolov v odločanju na političnem ter gospodarskem področju.

V okviru Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 se bosta izvajala tudi dva v naprej določena projekta, ki ju bosta izvajala Inštitut za varovanje zdravja RS na področju javnega zdravja in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na področju enakih možnosti. V okviru Programa Finančnega mehanizma EGP 2009–2014 pa bo v naprej določen projekt Spremljanje okolja in celovito načrtovanje in nadzor izvajala Geodetska uprava Republike Slovenije s ciljem posodobitve prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav.

Direktorica Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) Alenka Flander je podrobneje predstavila Slovenski štipendijski sklad, ki je primarno namenjena podpori mednarodne mobilnosti in krepitvi med-institucionalnega sodelovanja med državami donatorkami ter Slovenijo. V tem obdobju bosta za različne aktivnosti na voljo dobra 2 milijona evrov.

Ob tem je predstavnica donatorjev – norveškega zunanjega ministrstva – Mette Jøranli poudarila, da so ti programi zelo pomembni za krepitev bilateralnih vezi med državama. Posebej je izpostavila sodelovanje na področju zdravja in krepitve nevladnega sektorja. Po njenih besedah si želi Norveška ostati kredibilen partner za Slovenijo, prepričana pa je, da bo sodelovanje tudi v prihodnje dobro, saj bo temeljilo na dobrih izkušnjah iz prejšnjega programskega obdobja.

Fotogalerija na naši Facebook strani

Danes je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki izvaja naloge nacionalne kontaktne točke (NKT) za Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem, v imenu Norveškega veleposlaništva v Budimpešti obiskal Arild Moberg Sande, ki trenutno opravlja naloge odpravnika poslov. Norveška ambasada v Budimpešti namreč po zaprtju ambasade v Ljubljani pokriva tudi Republiko Slovenijo. Nova veleposlanica je že bila imenovana in bo posle prevzela še v mesecu februarju.

G. Moberg Sande je položaj nastopil v sredini januarja 2013. V okviru svojega dela bo pokrival tudi finančne mehanizme. Na uvodnem spoznavnem srečanju so predstavniki NKT predstavili organizacijo in način dela ter trenutno izvajanje programov v Sloveniji. Osredotočili so se predvsem na prihajajoče dogodke, pri katerih bodo sodelovale tako Slovenija kot države donatorke, ter začrtali temelje prihodnjega sodelovanja. Predstavniki obeh držav se bodo ponovno srečali že v prvi polovici marca na letnem srečanju, ko bodo pregledali izvajanje aktivnosti povezanih z programi, ki se izvajajo v RS in pripravami na začetek izvajanja bilateralnega sodelovanja ter konkretno opredelili prihodnje skupne aktivnosti.

Močna civilna družba je temeljni gradnik dinamične in dobro delujoče demokracije. Nevladne organizacije imajo ključno vlogo pri spodbujanju demokratičnih vrednost, človekovih pravic in spodbujanju aktivnega državljanstva. Skladno s sporazumom med državami donatoricami Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško ter EU se 10% sredstev Finančnega mehanizma EGP dodeli civilni družbi prek Sklada za civilno družbo (Active Citizens Fund). Slovenija je ena izmed petnajstih držav članic EU, ki jim države donatorice – Norveška, Islandija in Lihtenštajn – namenjajo sredstva preko tega sklada.

O Skladu za civilno družbo (Active Citizens Fund)

Osrednji cilji Sklada za civilno družbo (Active Citizens Fund) so okrepljena civilna družba, aktivno državljanstvo ter opolnomočene ranljive skupine. Sklad v obdobju 2014–2021 poseben poudarek namenja dolgoročnemu trajnostnemu razvoju in krepitvi nevladnega sektorja. S tem želi  okrepiti vlogo nevladnih organizacij pri spodbujanju demokratičnega vodenja države, vključevanja javnosti v odločanje na nacionalni in lokalni ravni ter krepitvi človekovih pravic. Pomembna prednostna naloga programa je tudi krepitev sodelovanja med slovenskimi civilnodružbenimi organizacijami in organizacijami iz držav donatoric – Islandije, Lihtenštajna in Norveške.

Prednostna področja sklada so:

• Demokracija, aktivno državljanstvo, dobro upravljanje in transparentnost;
• Človekove pravice in enaka obravnava preko preprečevanja diskriminacije na podlagi rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, spola, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali spolne identitete;
• Socialna pravičnost in vključevanje ranljivih skupin;
• Enakost spolov in preprečevanje nasilja na podlagi spola;
• Okolje in podnebne spremembe.

Cilji sklada so:

• Krepitev zagovorniške in watchdog vloge nevladnih organizacij;
• Povečanje podpore državljanski vzgoji in človekovim pravicam;
• Opolnomočenje ranljivih skupin;
• Trajnostni razvoj in krepitev zmogljivosti nevladnih organizacij;
• Krepitev bilateralnega sodelovanja med organizacijami iz Slovenije in organizacijami držav donatoric;
• Krepitev regionalnega (čezmejnega) sodelovanja med civilnodružbenimi organizacijami.

Sklad za civilno družbo 2014–2021 v Sloveniji upravlja CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij v konzorciju z Zavodom PIP – Pravni in informacijski center Maribor in Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto – DRPD Novo mesto.

Projekti Sklada za civilno družbo

Za projekte nevladnih organizacij je na voljo 2,5 milijona EUR in bodo v obdobju med 2019 in 2023 razdeljena prek štirih javnih razpisov:

• Srednji in veliki projekti (1.530.000 EUR): Sredstva bodo namenjena srednjim (do 60.000 eur) in velikim (do 120.000 eur) projektom na štirih ključnih področjih: demokracija, človekove pravice, vključno z enakostjo spolov, socialna pravičnost in podnebne spremembe. Izbranih je bilo 11 srednjih in 8 velikih projektov (seznam je dostopen tukaj)
• Mikro projekti oz. “hitri odzivi” (100.568,85 EUR): Nevladne organizacije so preko tega razpisa lahko zaprosile za »hitra sredstva« (do 5.000 eur) za zagovorniško, pravno, komunikacijsko ali drugo akcijo, ki mora biti izvedena nemudoma. Izbranih je bilo 20 mikro projektov (seznam je dostopen tukaj)
• Institucionalna podpora (450.000 EUR): Razpis je namenjen sofinanciranju strateškega razvoja NVO. Organizacije bodo lahko pridobile sredstva za izvajanje strateškega načrta, ob tem pa bodo ob podpori mentorjev krepile zmogljivosti in razvijale še boljše programe. Izbranih je bilo 5 organizacij (seznam je dostopen tukaj).
• Mali projekti (358.500 EUR): Ta sredstva (do 20.000 eur za projekt) so namenjena samo organizacijam z manj kot 50.000 evri letnega prometa, ki nagovarjajo štiri ključna področja: demokracijo, človekove pravice, vključno z enakostjo spolov, socialno pravičnost in podnebne spremembe. Izbranih je bilo XX malih projektov (seznam je dostopen tukaj).

Več o podprtih projektih razvrščenih po štirih področjih (krepitev zagovorniške in watchdog vloge nevladnih organizacij; povečanje podpore državljanski vzgoji in človekovim pravicam; opolnomočenje ranljivih skupin; krepitev nevladnih organizacij) lahko preverite tudi tukaj.

V prihajajočih tednih spremljajte Facebook in Instagram profil za predstavitve izbranih projektov.

Bilateralno sodelovanje

Eden od pomembnejših ciljev sklada je tudi krepitev bilateralnih sodelovanj med organizacijami iz Slovenije in partnerji iz držav donatoric – Islandije, Lihtenštajna in Norveške.

V okviru sklada za bilateralno sodelovanje je na voljo 40.000 evrov. Del teh sredstev bo preko posebnega poziva razdeljenih za izvajanje dodatnih aktivnosti tistim projektom, ki bodo vključevali bilateralnega partnerja.

Vir: Sklad za civilno družbi (Active Citizens Fund)

[av_table purpose=’pricing’ pricing_table_design=’avia_pricing_default’ pricing_hidden_cells=” caption=” responsive_styling=’avia_responsive_table’ av_uid=” custom_class=”] [av_row row_style=”][av_cell col_style=”]Vsa vprašanja v zvezi s Skladom za civilno družbo (Active Citizens Fund) ali projekti, ki se izvajajo v okviru tega sklada naslovite na upravljavca sklada: podpora@acfslovenia.si.[/av_cell][/av_row] [/av_table]