Arhivi: Novice

Ministrstvo RS za zunanje zadeve je v sodelovanju z nacionalno kontaktno točko za finančne mehanizme – Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko – in donatoricami Evropskega gospodarskega prostora Norveško, Lihtenštajnom in Islandijo organiziralo konferenco z naslovom »Različni modeli preteklega in prihodnjega evropskega povezovanja – pogled od znotraj in zunaj Evropske unije«. Konferenca je bila namenjena izmenjavi pogledov med Slovenijo in državami EGP in Efte na temo različnih modelov evropske integracije. Težišče je bilo na izkušnjah malih držav, zunaj ali znotraj Evropske unije, razprava pa se je dotaknila prihodnosti EU in optimalnih oblik vključenosti v EU, ki je prav v letih krize v intenzivnem procesu spreminjanja. Norveška kot članica EGP in Efte ter ekonomsko stabilna država ima za Slovenijo zanimive izkušnje s projektom analize svojih sporazumov z EU in vpliva glede na EU, ki jih je raziskala s pomočjo velike strokovne ekipe in objavila v poročilu “Outside and Inside – Norway’s Agreements with the EU”. Islandija: nekdanja kandidatka za članstvo v EU in država, ki je po izbruhu specifične bančne krize izbrala nov model vodenja države, v katerega je bilo vključeno tudi na novo aktivirano civilnodružbeno gibanje, na zadnjih volitvah pa se je vrnila k evroskeptični politični opciji in prekinila pogajanja z EU, dokler se državljani ne izrečejo o tem na referendumu. Lihtenštajn je zelo specifičen primer države, ki deluje v stabilnih finančnih razmerah in z malo administracijo obvladuje številne naloge, povezane s članstvom EGP. In Slovenija kot primer male in novejše države članice EU, ki se s posvetovanji o prihodnosti EU pripravlja na spremenjene razmere v EU, da bi izdelala vizijo, ki bo demokratično podprta, usklajena s slovenskimi strateškimi interesi in usmerjena k povečanju slovenskega vpliva na oblikovanje prihodnje EU.

Več o konferenci na http://www.mzz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/sporocila_za_javnost/

Nevladne organizacije (NVO) v Sloveniji so iz finančnega mehanizma EGP med letoma 2009 in 2014 dobile skupaj 1.875.000 evrov. Od tega so za projekte namenili 1,6 milijona evrov, ostalo pa krepitvi mreže NVO. Na dva razpisa – eden se je končal lani, drugi pa šele nedavno – je prispelo več kot 600 prijav, izbrali pa so 33 projektov.

Predstavnik norveške ambasade Arlid Moberg Sande je na predstavitvi projektov pojasnil, da je sklad EGP, ki so ga vzpostavile Norveška, Islandija in Liechtenstein, namenjen zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik v Evropskem gospodarskem prostoru. Program za NVO v Sloveniji upravljata Regionalni center za okolje – REC Slovenija in Center nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS). S prvim razpisom za velike in srednje projekte, ki se je končal lani, so razdelili nekaj več kot 1.253.000 evrov. Nanj je prispelo 369 prijav, izbrali pa so 15 projektov. Po besedah predstavnice CNVOS Tine Divjak izbrani projekti potekajo približno pol leta in so že v tem kratkem času prinesli “nešteto pozitivnih sprememb”. Posegajo na številna področja – od prenove odpadnih igrač do spodbujanja mlajših žensk, da vstopijo v politiko. Polovica projektov prihaja iz Ljubljane, ostala polovica pa je razpršena po vsej državi. Projekti se lotevajo zelo različnih družbenih problematik, kot so prehod mladih s posebnimi potrebami iz šole v zaposlitev, pomoč ženskam, ki so se zatekle v materinske domove, ter zaposlovanje na t. i. zelenih delovnih mestih. Rezultata projektov sta tudi odprtje ateljeja romske mode v Novem mestu in skorajšnja splavitev avtohtonega cerkniškega drevaka. Razpis za male projekte v vrednosti 336.000 evrov se je končal šele nedavno. Nanj je prispelo 241 prijav, izbrali pa so 18 projektov. Skupaj 33 izbranih projektov na obeh razpisih si, tako Divjakova, prizadeva za več socialne enakosti, demokracije, varstva okolja in trajnostnega razvoja. /STA

 

V začetku avgusta sta v okviru bilateralnega sodelovanja Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014 predstavnici Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Sektorja za enake možnosti, ki je osrednje nacionalno telo za področje enakosti spolov, udeležili dvodnevnega študijskega obiska institucij in akterjev, ki so na Islandiji odgovorni in pristojni za sprejemanje in izvajanje politik, programov in projektov na področju enakosti spolov.

Namen študijskega obiska je bil prenos znanj, izmenjava izkušenj in dobrih praks s področja enakosti spolov na lokalni in nacionalni ravni, s posebnim poudarkom na naslednjih tematskih sklopih:

– nasilje nad ženskami,

– uravnotežena zastopanost žensk in moških na mestih odločanja ter

– moški in enakost spolov.

V okviru obiska sta, z namenom vzpostavitve stika ter krepitve sodelovanja, obiskali in se srečali s predstavniki in predstavnicami šestih institucij: 

STÍGAMÓT – Center za pomoč žrtvam spolnih zlorab in nasilja, 

Občina Reykjavik – Oddelek za človekove pravice, 

Center za enakost spolov, 

Islandska univerza,  

Ministrstvo za industrijo in inovacije, 

Varna hiša za žrtve nasilja nad ženskami.

Razprava s strokovnjakinjami in strokovnjaki je potekala predvsem o izkušnjah s pripravo in izvajanjem politike enakosti spolov s posebnim poudarkom na sprejemanju zakonodaje, izvajanju projektov in programov za preprečevanje in boj proti nasilju nad ženskami; na sprejemanju in spremljanju zakonodaje in ukrepov za uravnoteženo zastopanost žensk in moških na mestih odločanja v gospodarstvu; na ukrepih za večje vključevanje moških pri spodbujanju in uresničevanju enakosti spolov.   V okviru študijskega obiska sta vzpostavili pomembne stike z namenom krepitve oz. nadgradnje obstoječega sodelovanja med Slovenijo in Islandijo v bodoče v okviru izvajanja bilateralnega sklada Norveškega in EGP finančnega mehanizma ter v okviru izvajanja projekta programa Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014 “Uravnotežimo odnose moči med ženskami in moškimi”.