Več zdravja za otroke in mladostnike z avtizmom in njihove družine

PRIČETEK IZVAJANJA PROJEKTA ZORA

Več zdravja za otroke in mladostnike z avtizmom in njihove družine

Avtizem je najhitreje naraščajoča razvojna motnja. Pogostnost avtizma je v zadnjih dveh desetletjih narasla za več 10x, danes to pomeni več kot 1 % populacije. Avtizem ostaja stalnica skozi vse življenje, ravno tako tudi potreba po pomoči in podpori. Zgodnja terapija in kasneje ustrezno šolanje ob strokovnjakih, ki imajo znanje s področja posebnih potreb teh otrok, tako bistveno zmanjša tudi finančno breme, ki ga ima družba zaradi razvojnih in vedenjskih specifičnosti teh oseb. V Sloveniji so otroci z avtizmom prikrajšani predvsem na področju zgodnje terapevtske obravnave, njihovi starši pa nimajo potrebnega znanja in podpore. Poleg tega v Sloveniji pogrešamo izobraževalni program za strokovnjake, ki delajo z osebami z avtizmom.

Osebe z avtizmom so praviloma ovirane na številnih področjih. Gre za izrazito kompleksno in interdisciplinarno problematiko, ki bi jo morali reševati s sodelovanjem in koordinacijo dela med zdravstvom, izobraževanjem in socialno podporo, kar bo vzpostavljeno v projektu ZORA. Za omenjen projekt je Zavod Inštitut za avtizem in sorodne motnje, skupaj s partnerji, pridobil nepovratna sredstva v okviru programa Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014.

Projekt ZORA je namenjen otrokom in mladostnikom z avtizmom kot skupini otrok s posebnimi potrebami, staršem otrok z avtizmom, ki so zaradi vsakodnevnih obremenitev še posebno ranljivi in strokovnjakom, ki delajo z osebami z avtizmom na področju zdravstvenega varstva, izobraževanja in socialnih zadev. Predstavlja »verigo dosežkov« v smislu, da imajo otroci z avtizmom, ki so vključeni v zgodnjo terapevtsko obravnavo, bistveno boljše uspehe pri učenju in šolanju ter kasneje pri socialnem vključevanju, kar posledično pomeni tudi boljše duševno zdravje teh oseb ter boljše zdravje in kvaliteto življenja njihovih družin. Projekt je namenjen vsem potencialnim uporabnikom iz vse Slovenije.

Projekt Soustvarjanje pomoči družinam v skupnosti

V okviru Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014 se je s februarjem 2015 začel izvajati projekt Soustvarjanje pomoči družinam v skupnosti – Pomoč družinam v skupnosti: soustvarjanje želenih sprememb za zmanjševanje socialne izključenosti in krepitev zdravja, ki nagovarja problematiko družbene izključenosti s katero se v Sloveniji srečuje vse večje število družin.

Izziv je vzpostaviti sodelovanje z družinami, ki ne zmorejo poiskati ustrezne pomoči v obstoječih programih. Namen projekta je mobilizirati vire družinskih članov in jih spodbuditi k aktivnemu reševanju nastale situacije. Cilji projekta so: razviti model pomoči družinam v skupnosti; usposobiti strokovnjake za delo na področjih SD z družinami, kineziologije in fizioterapije; soustvarjanje želenih sprememb z družinami; implementirati znanje v prakso. S projektom bodo pridobile družine, vključene v projekt, odrasli, vključeni v program vadbe za večjo mobilnost in aktiven življenjski slog, študentje z neposrednim sodelovanjem v projektu, strokovni delavci in študentje s prenosom rezultatov projekta v programe izobraževanja. S sodelovanjem norveške univerze se ob priložnosti za prenos znanja v Slovenijo odpira priložnost za dolgoročno sodelovanje med fakultetami.

Nosilec projekta je Univerza v Ljubljani, v okviru katere sodelujejo Fakulteta za socialno delo, Fakulteta za šport in Zdravstvena fakulteta. Kot partnerji v projektu sodelujeta tudi Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in norveški partner Hřgskolen i Sřr-Trřndelag.

Več

Network MEMA – MREŽA ZA ENAKE MOŽNOSTI

Konec marca je potekalo srečanje partnerjev in predstavitev projekta Network MEMA, ki je sofinanciran iz Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014. Network MEMA – MREŽA ZA ENAKE MOŽNOSTI se je predstavila tudi na letošnjem dogodku 500 podjetnic, ki je potekal v sredo, 18. 3. 2015.

Poleg Gospodarske zbornice Slovenije (Zbornica osrednjeslovenske regije), ki je nosilec projekta, v projektu kot partnerji sodelujejo tudi Zavod META, Ekonomski institut Maribor, KonektOn, Zavod RS za zaposlovanje in norveški partner Athene Prosjektledelse. Presečni projekt bo spreminjal odnos do potenciala žensk, njihove vključenosti v procese odločanja o strategijah in razvoju in potrebe po primernih podpornih ukrepih v gospodarstvu. Družbena slika v Sloveniji namreč vse bolj razgalja neenako vlogo žensk v družbi in gospodarstvu, kljub visokemu deležu delovnih aktivnih žensk. Kot ekonomska kategorija so premalo prisotne tudi na lokalnih, regionalnih in nacionalnih nivojih (npr. v lokalnih skupnostih, v UO gospodarskih in obrtnih zbornic, v strokovnih združenjih, regionalnih razvojnih svetih) kljub temu, da je v Sloveniji ta hip vsaj 45.000 uspešnih podjetnic – niso vključene v proces odločanja. Da bi povečali pomen gospodarskih subjektov, ki so jih ustanovile in jih vodijo ženske, je potrebno zagotoviti spodbudnejše okolje in večjo vključenost žensk ter enak delež predstavnic iz gospodarstva v organih zbornic, ter v regionalnih razvojnih svetih, kjer se odloča o (regionalni) strategiji gospodarskega razvoja. Splošen cilj projekta je povečati ozaveščenost o enakosti spolov in spodbuditi k raziskavam in povezovanju, spodbujanje večjega vključevanja žensk v gospodarstvu (SME) na vse nivoje odločanja v Sloveniji z boljšo organiziranostjo podjetnic po vseh slovenskih regijah, in omogočiti spremembe na področju udeležbe žensk v gospodarskem razvoju, kar naj postane del skupnih razvojnih strategij in smernic.

Projekt LJUBA, ljudje za barje na Ljubljanskem barju

V februarju so projektni partnerji Zavod RS za varstvo narave, Krajinski park Ljubljansko barje, KGZS Zavod Ljubljana, Oddelek za kmetijsko svetovanje in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na območju Ljubljanskega barja začeli izvajati projekt »LJUBA, Ljudje za barje – ohranjanje biotske pestrosti na Ljubljanskem barju«. Projekt je sofinanciran s sredstvi Programa Finančnega mehanizma EGP in bo pripomogel k ustavitvi upadanja biotske raznovrstnosti in izboljšanju skladnosti z okoljsko zakonodajo ter ohranitvi kulturne in naravne dediščine za prihodnje generacije. Projekt LJUBA bo potekal do konca aprila 2016, njegova celotna vrednost znaša 554.274,20 EUR, od katerih je 94,9 % sofinanciranih s strani EGP.

Ljubljansko barje je eno od biotsko najpestrejših in najpomembnejših  območij v Sloveniji. Skozi tisočletja je prisotnost človeka izoblikovala krajino in soustvarila pogoje za življenje številnih redkih, ogroženih in zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst. V zadnjih desetletjih pa se je stanje naglo poslabšalo, predvsem zaradi sprememb v kmetijski rabi. Danes je stanje številnih vrst in njihovih habitatov na Ljubljanskem barju v slabem ali celo kritičnem stanju. S projektom LJUBA želijo prispevati k izboljšanju stanja treh kvalifikacijskih habitatnih tipov (mokrotni travniki z modro stožko, vlažni mezotrofni travniki z lisičjim repom in zdravilno strašnico, nizko barje) in štirih kvalifikacijskih vrst (Loeselova  grezovka, barjanski okarček, strašničin mravljiščar, travniški postavnež) na območju Ljubljanskega barja. Javnosti bodo predstavili pomembno in odgovorno vlogo kmetijstva za ohranjanje biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju ter poskušali čim več nosilcev kmetijskih gospodarstev usmeriti k naravi prijaznim kmetijskim praksam, tudi s pomočjo izboljšanega sodelovanja med kmetijsko in naravovarstveno stroko na tem območju. Na izbranih zemljiščih bodo testirali različne metode odstranjevanja invazivne tujerodne zlate rozge ter skupaj s prostovoljci odstranili lesno zarast v dolini Strajanovega brega, ki je še zadnji ostanek nizkega barja na Ljubljanskem barju. V okviru projekta so v februarju in marca že organizirali več izobraževanj za upravljavce kmetijskih površin, srečanja in individualne pogovore pa načrtujejo tudi za prihodnje mesece. Vsi lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč na Ljubljanskem barju, ki si želijo sodelovati v projektu ali pa izvedeti več o naravi prijaznih kmetijskih praksah se lahko oglasijo v prostorih Krajinskega parka Ljubljansko barje ali na enotah Kmetijsko svetovalne službe, ki pokrivajo območje Ljubljanskega barja.

Več o projektu

Predstavitev projekta OPENN

Predstavil se je tudi projekt Osvojiti politično enakost z novimi imeni (OPENN), ki je sofinanciran iz Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014. Poleg Mirovnega inštituta, ki je nosilec projekta, v projektu kot partnerji sodelujejo tudi Filozofska fakulteta (UL), Skupnost občin Slovenije. Društvo ženski lobi Slovenije, Zavod Metina lista in norveški partner Norveško združenje za lokalno in regionalno upravo. Ženski  preboj v politiko po navadi poteka na lokalni ravni, a večina županov in svetnikov v lokalnih skupnostih je moških. Prav lokalne strukture predstavljajo priložnost za ugotavljanje ovir in priložnosti za ženske, pa tudi za zmanjševanje stereotipnih predstav o ženskih in moških vlogah. Na lokalni ravni primanjkuje informacij in znanja o politikah enakosti spolov in o priložnostih, ki jih prinaša zastopanost žensk in moških. Tudi na nacionalni ravni v Sloveniji ni nobene institucije, ki bi se ukvarjala s proučevanjem problematike (ne)enakosti spolov, širjenjem znanja in z ozaveščanjem. Ni organizacij, ki bi si eksplicitno prizadevale za vstopanje žensk v politiko. Institucionalni mehanizmi za enakost spolov so vse šibkejši, kljub temu, da so bili nekateri izgrajeni že na začetku 90ih let prejšnjega stoletja.

Na temelju raziskav med ciljnimi skupinami (političarkami, možnimi kandidatkami in strankarskimi  »vratarji«), OPENN identificira ovire za vstop žensk v politiko na lokalni in nacionalni ravni ter oblikuje mehanizme podpore, predlog nove zakonodaje in ozaveščanje med ženskami in moškimi, strokovnjaki, “vratarji” in splošno javnostjo. Z javnimi dogodki, treningi in široko publiciteto v klasičnih, strokovnih in novih medijih ustvarja boljše razumevanje prednosti ženske udeležbe v politiki. Na temelju partnerske izmenjave z Norveškim združenjem za lokalno in regionalno upravo, ki bo pomagal oblikovati model lokalnih uslug, bodo oblikovani mreža lokalnih političark, mentorski model in platforma podpore. Podpora ženskam za vstop v politiko bodo tudi baza 100 potencialnih kandidatk za funkcije, interaktivni zemljevid političnih predstavnic v Sloveniji, intervence mnenjskih voditeljic v klasičnih medijih in na družbenih omrežjih ter videoklip proti stereotipnim predstavam o ženskah.

Letni sestanek z donatorji – EGP in Norveški finančni mehanizem

V torek, 17. marca 2015, je v prostorih Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v okviru izvajanja Norveškega finančnega mehanizma (NFM) in Finančnega mehanizma evropskega gospodarskega prostora (EGP) 2009-2014 potekal 3. letni sestanek z donatorji. Cilj srečanja je bilo pregledati stanje na področju izvajanja obeh programov in zagotovili čim bolj učinkovito črpanje sredstev iz obeh finančnih mehanizmov.

Letnega sestanka so se s strani držav donatoric udeležili predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve Kraljevine Norveške, predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve Islandije, predstavnika Urada za finančne mehanizme iz Bruslja, predstavnica veleposlaništva Kraljevine Norveške iz Budimpešte in predstavnik veleposlaništva Islandije iz Dunaja.

Delegacija držav donatoric obiskala nosilca programa Slovenski štipendijski sklad –  Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS), kjer so jim predstavili aktivnosti centra ter Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer so jim predstavili projekt “Sistemski pristop k medvrstniškemu nasilju v VIZ – vzorčni model in smernice”. Na letnem sestanku je bilo donatorjem predstavljeno Kombinirano strateško in letno poročilo za leto 2014, ki je bilo tudi potrjeno, poročilo o krepitvi bilateralnih odnosov na nacionalni in programski ravni, obveščanje javnosti, upravljanje s tveganji in horizontalni pregled za leto 2014.

Nosilci programov so donatorjem predstavili poročilo za leto 2014 in trenutno stanje po programih. Donatorji so pozdravili napredek v zadnjih 6 mesecih in predstavnike RS pozvali k čimbolj učinkoviti implementaciji projektov, izbranih na razpisu za programa SI02 in SI05.

Pred letnim sestankom je donatorje sprejela tudi ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Alenka Smerkolj, ki je gostom predstavila potek izvajanja programa in z njimi izmenjala informacije za programiranje novega programskega obdobja.

Trajnostno upravljanja Pohorja ali SUPORT

Javnosti se je predstavil Projekt Trajnostno upravljanja Pohorja (SUPORT), ki se sofinancira v okviru Programa Finančnega mehanizma EGP 2009–2014, in si prizadeva poiskati rešitve za trajnostni razvoj Pohorja. Poleg Zavoda za gozdove Slovenije, ki je nosilec projekta, v projektu kot partnerji sodelujejo tudi  Zavod RS za varstvo narave, Regionalna razvojna agencija za Koroško ter občini Zreče in Ribnica na Pohorju.
Pohorje je zaradi svojih naravnih danosti uvrščeno v ekološko omrežje Natura 2000, vendar so zaradi številnih dejavnikov, predvsem pa zaradi razvoja turizma in rekreacije, ogroženi najvrednejši deli narave Pohorja. Številnim vrstam ptic, dvoživk in metuljev upada številčnost. Zato je cilj projekta SUPORT poiskati rešitve za trajnostni razvoj Pohorja, ki bo hkrati zagotavljal ohranjanje naravovarstveno visoko vrednih območij in obstoj prostočasnih aktivnosti v naravi.
Na predstavitvi projekta je bil poudarjen pomen vsebine projekta za prostor na Pohorju in tudi za širšo slovensko javnost, od same lokacije izvajanja, ciljev, dejavnosti, časovnice in finančnega načrta, ter pomen sodelovanja med institucijami.

NAZDRAVJE

Danes je potekalo prvo srečanje za partnerje projekta Nazdravje, ki se sofinancira iz Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014 in nagovarja neenakosti v zdravju, ki nastajajo ali se povečujejo zaradi razlik v socioekonomskem statusu in neprilagojenosti sistema ter ljudi na daljše trajanje življenja.

Projekt z naslovom: “Potenciali prebivalcev in institucij Pomurja v zmanjševanju zdravstvenih in socialnih neenakosti starejših v lokalnih okoljih” naslavlja tri izzive, ki izhajajo iz podaljšanega trajanja življenja prebivalcev Slovenije:

  • Nepripravljenost na upokojitev ali življenje v starosti
  • Nepovezanost sektorjev, ki skrbijo za starejše in starejših samih ter premajhna odzivnost oz. vključenost starejših v programe aktivnega staranja
  • Preveliko breme in premajhna usposobljenost neformalnih oskrbovalcev starejših na domu

Vsi trije izzivi na dolgi rok povzročajo neenakosti v zdravju med starejšimi samimi in starejšimi ter ostalo populacijo.

Cilj projekta je zmanjšati razlike med uporabniki, specifično pa razviti programe za pripravo na starost, vzpostaviti med-sektorsko podporno mrežo za skrb za starejše in njihovo vključenost in zmanjšati razlike v kakovosti domače oskrbe v primerjavi z institucionalno oskrbo in s tem med uporabniki.

Podaljšana starost je za vsakega posameznika in za družbo življenjski izziv, dodano obdobje življenja, na katerega se je treba pripraviti tako, kot npr. na šolsko ali poklicno življenje. Kljub temu je po upokojitvi vsak kot samouk prepuščen času večina za to nima potrebnih znanj, in veščin, zato se med starejšimi hitro poglabljajo socialne in zdravstvene razlike, predvsem pri ekonomsko najšibkejših. V Sloveniji nimamo programov za strokovno pripravo na starost s preprostimi, smiselnimi in izvedljivimi nasveti. Prva rešitev je razvoj izobraževalnega programa in usposabljanje širiteljev, ki naslavlja potrebo po strokovni pripravi na življenje po upokojitvi oz. v starosti. Sem sodi razumevanje demografskih sprememb, z zdravjem povezanih vprašanj, vključevanja v družbo, za starost značilnih velikih sprememb, premoženjskih in pravnih odločitev. Na ravni družbe pa želi spodbujati daljše vzdrževanje poklicnih kondicij, promocijo socialnih politik in različnih oblik socialnih vključenosti, vzdrževati dostojanstvo starejših in opozarjati na različne oblike njihove diskriminacije ter iskati nove oblike medgeneracijske solidarnosti. Ciljna skupina so ljudje nad 55. letom starosti.

Drugi izziv je vključenost starejših v programe aktivnega staranja in vedno večja nezmožnost sistema za enako obravnavo družbeno izoliranih in socioekonomsko šibkejših starejših na ruralnih območjih, ki jih sistemsko naravnane storitve ne dosežejo. V Pomurju ekonomski status zelo vpliva na dostopnost do zdravstvenih storitev ter na vključenost starejših ljudi. Problem je tudi mobilnost starejših – v ruralnih okoljih je posledica slabe mobilnosti izoliranost in odvisnost od tuje pomoči. Ker ta pomoč sistemsko ni vzdržno urejena (finančno in kadrovsko postaja preveliko breme), nastajajo neenakosti v zdravju, ki vodijo do predčasne institucionalizacije in nepotrebnega poslabšanja zdravja. V projektu bomo z ukrepi, ki so usmerjeni v lokalno partnersko povezovanje, nadgradnjo obstoječih mrež in usposabljanje institucij ter ljudi, povečali vključevanje starejših v programe aktivnega staranja, zmanjšali izoliranost in s tem omogočili daljše in kvalitetnejše bivanje starejših doma. Na nivoju lokalne skupnosti bodo vzpostavljeni pilotni Klubi 65+, ki bodo aktivirali in povezali lokalne resurse za izvajanje preventivnih zdravstvenih, socialnih in drugih programov ter storitev za ciljne skupine v lokalnem okolju.

Tretji izziv pa predstavlja skrb za starejše bolne in/ali starejše s posebnimi potrebami, ki je v veliki meri na plečih njihovih svojcev. Osebe, ki negujejo starejše na domu (laični ali neformalni domači oskrbovalci), niso dovolj poučeni in usposobljeni za njihovo kakovostno oskrbo. Družinski razlogi so pogost vzrok napotitve oskrbovancev v nego v negovalno ali bolnišnično ustanovo. Oskrbovanci so v domačih okoljih redkeje deležni zdravstvenih storitev saj doma skoraj ni možnosti za ustrezno zdravstveno in socialno oskrbo ter rehabilitacijo. Za reševanje problematike bomo razvili in testirali pilotni model zdravstvene in socialne oskrbe, ki bo omogočal čim daljše bivanje v domačem okolju in izboljšali kakovost ter ponudbo oskrbe, zdravstvene nege in socialnih storitev na področju skrbi za starejše na njihovem domu. Za ta namen bomo usposobili in strokovno podprli neformalne in formalne oskrbovalce iz različnih sektorjev in s tem zmanjšali razlike v kakovosti oskrbe in zdravstvenega nadzora med starejšimi, ki bivajo doma ter starejšimi v institucionalnem varstvu. Za izboljšanje možnost rehabilitacije na domu bomo pilotno vzpostavili mobilni multidisciplinarni rehabilitacijski tim in testirali mobilno rehabilitacijsko službo na domu.

Vodilni partner projekta je Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, kot partnerji pa sodelujejo še:

– Inštitut Emonicum, zavod za aktivno in zdravo staranje, Ljubljana – Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS), Ljubljana – Inštitut za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti, Ljutomer – Občina Razkrižje – DOSOR, dom starejših občanov d.o.o. Radenci – KUN Center za enake možnosti iz Norveške.

 

Na primorskem o projektu AS

Univerza na Primorskem je skupaj s partnerji predstavila projekt »AS – Arheologija za vse. Oživljanje arheološkega parka Simonov zaliv«, ki se sofinancira iz Programa Finančnega mehanizma EGP. V projektu sodelujejo tudi partnerji IPPA, Arhej d.o.o., Občina Izola in islandski partner Gagarin.

S projektom »AS – Arheologija za vse«  bodo povečali dostopnost spomenika, ga umestili v kulturno in turistično ponudbo območja, razvili program in infrastrukturo, ki bodo omogočali delovanje arheološkega parka skozi vse leto in njegovo finančno vzdržnost. Posebna pozornost zaščite spomenika bo namenjena mozaikom kot bistvenemu arhitekturnemu segmentu arheoloških arhitekturnih ostankov. Zagotovljene bodo ustrezne zaščitne konstrukcije, ki bodo dolgoročno zagotovile ohranitev restavriranih mozaikov. Za potrebe ustrezne prezentacije bodo restavrirane tudi zidne arhitekturne ostaline rimske obmorske vile »in situ«, saj jih je le tako mogoče predstavljati in ustrezno interpretirati za obiskovalce. Rezultati projekta bodo vzpostavitev interpretativnega centra v parku, konservirani in prezentirani ostanki vile in mozaikov, vzpostavitev prvega podvodnega arheološkega parka, inovativne digitalne in interaktivne rešitve za povečanje izkustvenih doživljajev obiskovalcev ter vključitev parka v kulturno in turistično ponudbo. Koristi projekta bodo deležni lokalna skupnost, izobraževalne institucije na vseh ravneh, turisti, obiskovalci s posebnimi potrebami, zainteresirani posamezniki in javnost, institucije s področja kulturne dediščine.

 

Predstavitev projekta GoForMura

Gozdarski inštitut Slovenije je v sodelovanju s projektnimi partnerji predstavil projekt Upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih območjih Natura 2000 ob Muri (GoForMura), ki je sofinanciran iz Programa Finančnega mehanizma EGP 2009–2014. Poleg Gozdarskega inštituta, ki je nosilec projekta, kot partnerji v projektu sodelujejo tudi Zavod za gozdove Slovenije, LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine in norveški partner Norwegian Institute for Nature Research.

Projekt naslavlja dva gozdna habitatna tipa v neugodnem stanju. Zaradi ukrepov na Muri in na kmetijskih zemljiščih v 60. in 70. letih, poplavne hrastovo-jesenovo-brestove gozdove ogroža znižanje ravni podtalnice in skrajšano obdobje trajanja poplav. Neugodno stanje habitatnega tipa obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja pa je posledica neustreznega gospodarjenja. Izginjanje vodnih in močvirnih habitatov tako ogroža dvoživke. Izginjanje hrasta in variabilna količina mrtvega lesa pa ogroža obstoj nekaterih vrst hroščev. V obravnavanih habitatnih tipih sta se pojavili tudi dve novi vrsti, vidra in bober, ki še nista dovolj proučena. Podobno neznano je tudi stanje nekaterih vrst ptic.

Namen projekta GoForMura je proučiti dejavnike, ki vplivajo na oba habitatna tipa in pridobiti več informacij o stanju populacij izbranih vrst dvoživk, hroščev, bobra ter vidre na več lokacijah ob Muri. Na osnovi spoznanj bodo nato izdelani upravljavski načrti za testni območji Murska Šuma in Gornja Bistrica, kjer bodo izvedeni tudi varstveni ukrepi. V okviru projekta bo vzpostavljen tudi monitoring ptic v neznanem stanju in monitoring ukrepov.

Več o projektu

Skip to content