Splošno o finančnih mehanizmih

Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora (EGP) sta edinstvena instrumenta in temelj sodelovanja med Slovenijo ter donatorskimi državami Norveško, Islandijo in Lihtenštajnom. Njun namen je zmanjšati gospodarske in socialne razlike v Evropi ter krepiti bilateralne odnose med državami donatoricami in državami prejemnicami.

Pretekla obdobja izvajanja

Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem (angleško: EEA Grants and Norway Grants) sta bila vzpostavljena v letih 2004–2009 in 2009–2014, pred tem so se donatorska sredstva dodeljevala v okviru Finančnega inštrumenta (1999–2003) in Finančnega mehanizma (1994–1998). Od 2004 naprej delujeta dva ločena mehanizma: Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem. Norveška je glavna donatorica pri obeh mehanizmih. Med letoma 1994 in 2014 so Islandija, Lihtenštajn in Norveška prek zaporednih shem nepovratnih sredstev zagotovile 3,3 milijarde EUR.

V obdobju 2004–2009 je Slovenija prejela  dobrih 17 milijonov evrov. Dobrih 14 milijonov evrov se je z razpisom dodelilo posameznim projektom, preostanek pa Skladu NVO, Skladu za sodelovanje med izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter Skladu za tehnično pomoč. V tem okviru je bilo sofinanciranih 62 projektov na področjih varstva okolja, spodbujanja trajnostnega razvoja, ohranjanja evropske kulturne dediščine, razvoja človeških virov, zdravstva in otroškega varstva, ki so se izvajali po celi Sloveniji, in čez 100 projektov mobilnosti izvedenih v okviru Štipendijskega sklada.

Slovenija je bila v obdobju 2009–2014 upravičena do nekaj manj kot 27 milijonov evrov sredstev Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. Sredstva so se dodeljevala preko petih programov, in sicer:

  • SI01: Tehnična pomoč in sklad za bilateralne odnose na nacionalni ravni, nosilec programa je bila Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK)
  • SI02: Program Finančnega mehanizma EGP 2009–2014, nosilec programa je bila Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK)
  • SI03: Program  NVO, Sklad za nevladne in neprofitne organizacije,  nosilec programa sta bila Regionalni center  za okolje (REC Slovenija) in Center za informiranje, sodelovanje in razvoj NVO (CNVOS).
  • SI04: Slovenski štipendijski sklad 2009–2014, nosilec programa je bil Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS)
  • SI05: Program Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014, nosilec programa je bila Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK)

Preko teh programov je Slovenija z več kot 120 projekti dodatno okrepila področja okolja in podnebnih sprememb, civilne družbe, človekovega in socialnega razvoja, kulturne in naravne dediščine, raziskav in štipendij ter dostojnega dela in tristranskega dialoga.

Norveški in EGP finančni mehanizem 2014–2021

V obdobju 2014–2021 je v okviru obeh finančnih mehanizmov na voljo 2,8 milijarde EUR. V okviru Finančnega mehanizma EGP, ki ga financirajo vse tri države donatorice, je 15 državam upravičenk na voljo 1,5 milijarde EUR, v okviru Norveškega finančnega mehanizma, ki ga financira samo Norveška, pa je 13 državam upravičenkam, ki so pristopile k EU po 2003, na voljo 1,3 milijarde EUR. Slovenija je v tem obdobju upravičena do 37,7 milijona EUR, do 19.9 milijona EUR v okviru Finančnega mehanizma EGP in do 17,8 milijona EUR v okviru Norveškega finančnega mehanizma.

Prednostna področja v obdobju  2014–2021

Pet prednostnih področij in povezanih 23 programskih področij, financiranih v obdobju 2014–2021, so odraz prioritet, določenih v strategiji EU 2020 – desetletni strategiji rasti Evropske unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast – ter 11 ciljev EU kohezijske politike. Cilj je prispevati k rasti in zaposlovanju, odpravljanju podnebnih sprememb in odvisnosti od energije ter zmanjševanju revščine in socialne izključenosti. Prav tako spodbujajo bilateralno in mednarodno sodelovanje.

Prednostna področja za obdobje 2014–2021 so:

  1. Inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost
  2. Socialna vključenost, zaposlovanje mladih in zmanjšanje revščine
  3. Okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo
  4. Kultura, civilna družba, dobro upravljanje in temeljne pravice ter svoboščine
  5. Pravosodje in notranje zadeve

Več informacij o prednostnih in programskih področjih je na voljo v t.i. Modri knjigi

Države donatorice z vsako državo upravičenko sklenejo Memorandum o soglasju, ki določa programska področja, ki se financirajo v vsaki državi upravičenki. Cilj je, da se podprta področja s strani Norveškega in EGP finančnega mehanizma prilagodi vsaki državi na podlagi potreb, ciljev in zmogljivosti ter na podlagi bilateralnih interesov med državo upravičenko in državami donatoricami.

Globalni sklad za regionalno sodelovanje

Številne izzive v Evropi, ki zadevajo več držav ali regij, je mogoče rešiti le s čezmejnim sodelovanjem. Za ta namen je bil v okviru Norveškega in EGP finančnega mehanizma 2014–2021 vzpostavljen Globalni sklad za regionalno sodelovanje, ki je razdeljen na dva dela, na Sklad Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma za zaposlovanje mladih (65,5 milijona EUR) in na Sklad Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma za regionalno sodelovanje (34,5 milijona EUR). Upravljavec obeh skladov je Ecorys Polska.

Sklad za zaposlovanje mladih je na voljo transnacionalnim projektom, ki obravnavajo zaposlovanje mladih, v katere so vključene države upravičenke ter Irska, Italija in Španija. Sklad zajema tri prednostna področja pomoči:inovacije in proučevanje; prenos znanja, spretnosti in dobrih praks; ter analize in raziskave. Ciljna skupina so mladi med 15. in 29. letom starosti, še posebej mladi med 25. in 29. letom starosti. Prav tako ciljna skupina vključuje dolgotrajno brezposelne, nizkokvalificirane osebe, delovno neaktivne ženske, ki skrbijo za otroke ali osebe, ki ne zmorejo skrbeti zase, etnične manjšine, vključno s pripadniki romske skupnosti, prosilce za azil, osebe z motnjami v duševnem razvoju ter invalide.

Sklad za regionalno sodelovanje bo podpiral transnacionalno sodelovanje za reševanje evropskih izzivov prednostnih področij obeh finančnih mehanizmov, zlasti na področju izmenjave znanja, izmenjave dobrih praks in krepitve institucionalnih zmogljivosti. Sklad bo na voljo transnacionalnim projektom, ki vključujejo države upravičenke in sosednje tretje države (Albanija, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Moldavija, Črna gora, Rusija, Srbija, Turčija in Ukrajina). V obeh skladih so projektni partnerji lahko tudi iz treh držav donatoric.

Bilateralno sodelovanje

Bilateralno sodelovanje z donatorji je podprto na programskem in projektnem nivoju ter na nivoju Bilateralnega sklada. Močno se spodbujajo bilateralna partnerstva med javnimi in zasebnimi institucijami, nevladnimi organizacijami in raziskovalnimi ustanovami v državah donatoricah in državah upravičenkah. Sodelovanje med posamezniki in institucijami na upravni in politični ravni ter v zasebnem sektorju, akademskem svetu in civilni družbi je predpogoj in pomembno prispeva h krepitvi dvostranskega sodelovanja.