Novice

Meni

Slovenija z več kot 120 uresničenimi projekti uspešno zaključuje izvajanje mednarodnih finančnih mehanizmov

Ljubljana, 7. oktober 2016 – Z 29 milijoni evrov donatorskih sredstev iz Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Norveškega finančnega mehanizma je Slovenija v zadnjih letih uresničila več kot 120 projektov s področij štipendiranja in mobilnosti, nevladnih organizacij, javnega zdravja, enakosti med spoloma, biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, ohranjanja oz. oživljanja kulturne in naravne dediščine ter okolja. O tem je danes tekla beseda na zaključnem dogodku »Sodelujemo za skupne cilje«, kjer so sodelujoči v izvajanju programov in projektov predstavili svoje rezultate. Srečanja, ki ga je organizirala Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) – Nacionalna kontaktna točka za oba mehanizma – so se udeležili tudi predstavniki držav donatoric.

Prav sodelovanje in utrjevanje vezi z donatorskimi državami, Norveško, Islandijo in Lihtenštajnom, je eden bistvenih prispevkov finančnih mehanizmov, je poudaril Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Ob tem je izrazil prepričanje, da bodo stkana partnerstva in prijateljstva vodila v nadaljnje sodelovanje tudi v obdobju 2014–2021. Krepitev bilateralnega sodelovanja pomembno prispeva k uresničevanju glavnega namena Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma, zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik znotraj Evropskega gospodarskega prostora, kar smo po besedah Thorsteinna Björnssona iz Urada za finančne mehanizme iz Bruslja uspešno uresničevali tudi v Sloveniji. To posledično ustvarja okolje enakih možnosti, strpnosti, varnosti, okoljske trajnosti in dostojnega življenjskega standarda in je eden ključnih ciljev finančnih mehanizmov. Države donatorice so sicer z 1,798 milijarde evrov podprle več kot 150 programov v 16 upravičenih državah Evropskega gospodarskega prostora.

V Sloveniji se je doslej izvajalo pet programov, nosilka treh je bila Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je bila hkrati tudi Nacionalna kontaktna točka. Pri drugih programih so sodelovali še Regionalni center za okolje (REC Slovenija), Center za informiranje, sodelovanje in razvoj NVO (CNVOS) in Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS).

V okviru Programa Finančnega mehanizma EGP in Programa Norveškega finančnega mehanizma se je izvajalo 33 projektov, izbranih na javnem razpisu in trije vnaprej opredeljeni projekti. Po prepričanju vodje Sektorja za finančne mehanizme v SVRK Mojce Krisch so bile izbrane odlične projektne ideje, ki so spodbujale partnerstva, povezovanje in sledila načelu trajnosti. Izvedeni projekti so prispevali k napredku na področjih javnega zdravja, enakosti med spoloma, biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, ohranjanja oziroma oživljanja kulturne in naravne dediščine ter okolja.

Goran Forbici, direktor CNVOS, in Blanka Koron, direktorica REC-a, nosilca programa Sklada za nevladne organizacije, v okviru katerih je bilo podprtih 33 projektov, sta dejala, da so ponosni na nove zaposlitve, predvsem med mladimi, ohranjanje kulturne in naravne dediščine, manj nasilja in več enakopravnosti. Še posebej so veseli, da so lahko dali priložnost praviloma zapostavljenim lokalnim projektom, ki pa so s pomočjo Sklada iz majhnih problemov ustvarili velike rešitve.

Z nekaj manj kot 2 milijoni evrov je bilo podprtih tudi 52 projektov Slovenskega štipendijskega sklada, v okviru katerih je odšlo na mobilnost 184 študentov, 84 učiteljev in 227 učnega in strokovnega osebja iz visokošolskih institucij. Kot je povedala Alenka Flander, direktorica CMEPIUS-a, nosilca programa Štipendijskega sklada, so vse te aktivnosti prispevale h krepitvi medsebojnega poznavanja, razumevanja, spoštovanja različnosti in približevanja ter sodelovanja. S tem so krepile človeški kapital, spodbujale bilateralno sodelovanje in na ta način zbliževale ekonomije in družbe vseh vpletenih držav.

Pomen sodelovanja so prepoznali tudi nosilci projektov, saj jih je več kot polovica sodelovala s partnerji iz donatorskih držav. Vzpostavila so se številna dolgoročna sodelovanja med slovenskimi, norveškimi, islandskimi ali lihtenštajnskimi institucijami. Nekateri izmed projektov so se predstavili na samem dogodku, sicer pa so vsi projekti zbrani v brošuri z enakim naslovom kot današnji dogodek Sodelujemo za skupne cilje, ki je dostopna tudi prek spletne povezave.

Fotoutrinki z dogodka